delinkvéntnost -i ž (ẹ̑)
1. lastnost, značilnost delinkventnega človeka: neurejene družinske razmere so pogost vzrok delinkventnosti mladoletnikov
2. delinkvenca: delinkventnost med mladino
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
demobilizácija -e ž (á)
1. prehod oboroženih sil in gospodarstva iz vojnega stanja v mirnodobno: demobilizacija je končana; delna, popolna demobilizacija
// publ. prenehanje, oslabitev aktivnosti: uspehi ne smejo biti vzrok za lagodnost in demobilizacijo pri gospodarjenju
2. odpust iz vojaške službe: demobilizacija vojaka zaradi bolezni
1. prehod oboroženih sil in gospodarstva iz vojnega stanja v mirnodobno: demobilizacija je končana; delna, popolna demobilizacija
// publ. prenehanje, oslabitev aktivnosti: uspehi ne smejo biti vzrok za lagodnost in demobilizacijo pri gospodarjenju
2. odpust iz vojaške službe: demobilizacija vojaka zaradi bolezni
Celotno geslo
eSSKJ
depresíja depresíje samostalnik ženskega spola [depresíja]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Depression, frc. dépression iz lat. depressiō ‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere ‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...
- 1. duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud
- 2. slabo duševno počutje, razpoloženje
- 3. iz geografije del kopnega, ki leži nižje od morske gladine
- 4. iz ekonomije obdobje večjega in dalj časa trajajočega upadanja gospodarske aktivnosti, ki nastopi po krizi
- 5. iz meteorologije območje nizkega zračnega tlaka
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Depression, frc. dépression iz lat. depressiō ‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere ‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...
SSKJ²
dinamízem -zma m (ī) knjiž.
1. dinamičnost, dinamika: dinamizem dogodkov je zunanji znak notranje idejne in moralne problematike; dinamizem njegove življenjske sile; politični dinamizem v odnosih med državami
2. kar povzroča, pospešuje razgibanost, živost dejanja: dramski dinamizem / ob takih filmih se sproščajo gledalčevi dinamizmi čustvene reakcije
♦ filoz. nazor, da je sila osnova vsega bivajočega in vzrok razvoja
1. dinamičnost, dinamika: dinamizem dogodkov je zunanji znak notranje idejne in moralne problematike; dinamizem njegove življenjske sile; politični dinamizem v odnosih med državami
2. kar povzroča, pospešuje razgibanost, živost dejanja: dramski dinamizem / ob takih filmih se sproščajo gledalčevi dinamizmi čustvene reakcije
♦ filoz. nazor, da je sila osnova vsega bivajočega in vzrok razvoja
Celotno geslo
Frazemi
dlán Frazemi s sestavino dlán:
bíti kot na dláni, bíti na dláni, dlaní srbíjo kóga, dlaní zasrbíjo kóga, iméti srcé na dláni, kàj je kot na dláni, nosíti srcé na dláni, vêlik kot dlán, vêlik za dlán
bíti kot na dláni, bíti na dláni, dlaní srbíjo kóga, dlaní zasrbíjo kóga, iméti srcé na dláni, kàj je kot na dláni, nosíti srcé na dláni, vêlik kot dlán, vêlik za dlán
Celotno geslo
eSSKJ
doklèr in dókler in dôkler veznik [doklèr] in [dókler] in [dôkler]
- 1. izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja toliko časa, kolikor časa poteka, obstaja dejanje v odvisnem stavku
- 1.1. izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z dejanjem v odvisnem stavku
- 1.2. uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem poteka, obstaja dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
- 2. v zvezi dokler ne izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja do trenutka, ko nastopi dejanje v odvisnem stavku
- 2.1. v zvezi dokler ne izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z nastopom dejanja v odvisnem stavku
- 2.2. v zvezi dokler ne uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem se zgodi, opravi dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
Celotno geslo
eSSKJ16
dokler (dokler, dokljer) veznik
1. v časovnih odvisnih stavkih, redko v zvezah dokler – dotle, dokler – tako za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler
1.1 v zvezah s koli, godi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti trajanja odvisnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2.1 brez zanikanega glagola, redko v zvezi noter dokler, v TPo 1595 pogosto v zvezi dokler da
2.2 z zanikanim glagolom
3. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem ko
4. v vzročnih odvisnih stavkih, po vzoru pomenskih možnosti nemškega veznika dieweil za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 22 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
dolg1 -a (dolg, dalg, delg, dulg, dog) samostalnik moškega spola
1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolg
1.1 stanje osebe, ki mora kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolženost
1.2 delovanje, zaradi katerega mora oseba kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolževanje
2. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivda
3. versko dejanje, delovanje v nasprotju z božjimi zapovedmi, zaradi katerega človek zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: greh
3.1 versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
4. kar je posledica uspešno opravljenega dela ali izkazane sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: dosežek, rezultat
5. kar mora kdo storiti, opravljati zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost
5.1 kar mora kdo storiti, opravljati zaradi dejanja ali dejanj, ki jih je prej storil kdo drug
5.2 evfemistično, v zvezi zakonski dolg spolni odnosi z zakoncem; SODOBNA USTREZNICA: zakonska dolžnost
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 42 delih
TERMINOLOGIJA: ofer za dolg
Celotno geslo
Frazemi
dómina Frazemi s sestavino dómina:
pádati kot dómine, podírati se kot dómine, podréti se kot dómine, popádati kot dómine, teoríja dómin
pádati kot dómine, podírati se kot dómine, podréti se kot dómine, popádati kot dómine, teoríja dómin
Pravo
Celotno geslo
Sinonimni
domnévni -a -o prid.
1.
ki temelji na domnevi
SINONIMI:
2.
o katerem se sklepa, misli, da je verjeten ali resničen
SINONIMI:
SSKJ²
drúg2 -a -o prid. (ȗ)
1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja: vstopil je drug človek, kot sem ga pričakoval; vsako leto gre v drug kraj na počitnice; zmeraj navede kak drug vzrok / takrat me ne bo doma, pridi raje drug dan; o tem spregovorim na drugem mestu / druge izbire ni; zaenkrat nimam drugega dela
// ki se po lastnostih razlikuje od določenega: poizkusiti na drug način; to ga kaže v docela drugi luči; ponekod je šel razvoj popolnoma drugo pot / po nesreči je bil čisto drug
2. nav. mn. ki v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega razlikuje: dolina je ločena od drugega sveta; šole in drugi vzgojni zavodi; ona pa ni kakor so druge ženske; razstavljajo volnene in svilene izdelke ter drugo blago
3. pog. ki ni domač, tuj: na starost je moral živeti pri drugih ljudeh; posestvo je v drugih rokah
● ekspr. s palico po njem, saj ne razume drugega jezika dopovedati mu je mogoče le na oster način; pog. žena je v drugem stanu noseča; ekspr. drug veter je zapihal razmere so se spremenile; elipt., knjiž. z drugimi besedami isto na drugačen način povedano; kmalu bo drugih misli bo spremenil svoje mnenje; pog., ekspr. to je pa druga pesem stvar je drugačna, kakor je kazalo; drugi kraji, druge navade
1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja: vstopil je drug človek, kot sem ga pričakoval; vsako leto gre v drug kraj na počitnice; zmeraj navede kak drug vzrok / takrat me ne bo doma, pridi raje drug dan; o tem spregovorim na drugem mestu / druge izbire ni; zaenkrat nimam drugega dela
// ki se po lastnostih razlikuje od določenega: poizkusiti na drug način; to ga kaže v docela drugi luči; ponekod je šel razvoj popolnoma drugo pot / po nesreči je bil čisto drug
2. nav. mn. ki v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega razlikuje: dolina je ločena od drugega sveta; šole in drugi vzgojni zavodi; ona pa ni kakor so druge ženske; razstavljajo volnene in svilene izdelke ter drugo blago
3. pog. ki ni domač, tuj: na starost je moral živeti pri drugih ljudeh; posestvo je v drugih rokah
● ekspr. s palico po njem, saj ne razume drugega jezika dopovedati mu je mogoče le na oster način; pog. žena je v drugem stanu noseča; ekspr. drug veter je zapihal razmere so se spremenile; elipt., knjiž. z drugimi besedami isto na drugačen način povedano; kmalu bo drugih misli bo spremenil svoje mnenje; pog., ekspr. to je pa druga pesem stvar je drugačna, kakor je kazalo; drugi kraji, druge navade
- drúg -a -o
1. samostalniška oblika od drug:
a) ta mi ni všeč, prosim drugega; ne on, drug mi je pomagal; dolgo sta se razumela, vendar se je poročil z drugo / z zaimkom: vsak dan si izmisli kaj drugega; nismo srečali njega, pač pa nekoga drugega; vsak drug bi se temu uprl
b) bolni naj ostanejo doma, drugi pa naj gredo na delo; mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni; nekaj sem prodal, drugo pa razdal; ekspr.: oni gredo, mi drugi pa ostanemo; skrbi me, kaj bo z vami drugimi
c) želite še kaj drugega; še dosti drugega bi vam rad povedal / poleg drugega je kupil tudi nekaj igrač; med drugim je povedal tudi tole zgodbo / pri naštevanju: prireditve so se udeležili člani odbora, nekateri sodelavci in drugi; nudi jim hrano, stanovanje in drugo [idr.]
č) skrbi za svoje in za druge; pog. njen mož gleda za drugimi / smejati se z drugimi; igrati se z življenjem drugih
// z nikalnico poudarja omejenost na določeno, navedeno: ne pije drugega kakor mleko; drugega ne zna kakor veseljačiti; nihče drug mu ne verjame kakor ti; ekspr. to je neumnost in nič drugega
2. v zvezi z drugi izraža medsebojno razmerje: bojita se drug drugega; treba je drug drugemu pomagati; tri hčere ima, druga je lepša od druge; hodijo, odhajajo, umirajo drug za drugim
● slabš. drug drugega sta vredna oba sta enako slaba; pog. vi se imate dobro, z njim je pa druga njegove razmere, položaj so drugačni, slabši; pog. če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga je opravičljivo; pog. mladičev ni drugega kot tolšča zelo so debeli; pog. ni za drugo, kakor da čepi doma za nobeno drugo stvar ni sposoben; to sem rekel kar med drugim ne da bi posebej poudarjal; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega
SSKJ²
ekonómski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski: ekonomski napredek; ekonomski odnosi, pogoji; ekonomski položaj; ekonomski razvoj države; splošna ekonomska kriza; ekonomska pomoč nerazvitim državam; vzrok ekonomske zaostalosti / ekonomska dejavnost, rast; ekonomsko tržno tekmovanje / publ. ekonomski instrument gospodarski ukrep za dosego določenega cilja; ekonomski pritisk, ukrep; ekonomska blokada, ekspanzija / ekonomski emigranti / publ. ekonomska računica račun, izračun / Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja
2. nanašajoč se na ekonomiste ali ekonomijo: ekonomska teorija; slovar novejše ekonomske terminologije; ekonomska znanost / ekonomska fakulteta / ekonomski svetnik, tehnik
3. nanašajoč se na ekonomičnost: ekonomska poraba sredstev / ekonomska utemeljitev dela
♦ ekon. ekonomski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški kriti z ustreznimi dohodki; ekonomska cena cena, ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; ekonomska demokracija demokracija, v kateri so proizvajalna sredstva in gospodarjenje z njimi prenesena na neposredne proizvajalce; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; ekonomsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; teh. ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši
1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski: ekonomski napredek; ekonomski odnosi, pogoji; ekonomski položaj; ekonomski razvoj države; splošna ekonomska kriza; ekonomska pomoč nerazvitim državam; vzrok ekonomske zaostalosti / ekonomska dejavnost, rast; ekonomsko tržno tekmovanje / publ. ekonomski instrument gospodarski ukrep za dosego določenega cilja; ekonomski pritisk, ukrep; ekonomska blokada, ekspanzija / ekonomski emigranti / publ. ekonomska računica račun, izračun / Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja
2. nanašajoč se na ekonomiste ali ekonomijo: ekonomska teorija; slovar novejše ekonomske terminologije; ekonomska znanost / ekonomska fakulteta / ekonomski svetnik, tehnik
3. nanašajoč se na ekonomičnost: ekonomska poraba sredstev / ekonomska utemeljitev dela
♦ ekon. ekonomski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški kriti z ustreznimi dohodki; ekonomska cena cena, ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; ekonomska demokracija demokracija, v kateri so proizvajalna sredstva in gospodarjenje z njimi prenesena na neposredne proizvajalce; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; ekonomsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; teh. ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši
- ekonómsko prisl.:
ekonomsko utemeljen izvoz; ekonomsko močno podjetje
Pravo
Celotno geslo
eSSKJ
endometrióza endometrióze samostalnik ženskega spola [endometrijóza]
- iz medicine bolezen, pri kateri se maternična sluznica nahaja izven maternične votline, navadno v trebušni votlini, in lahko povzroča nastanek cist
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
ePravopis
Farmacija
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
eSSKJ
gástroézofageálni gástroézofageálna gástroézofageálno pridevnik [gástroézofageálni]
STALNE ZVEZE: gastroezofagealna refluksna bolezen, gastroezofagealni refluks
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. gastrooesophagealis, iz gr. gastro.. (pred samoglasniki gastr..) iz gastḗr ‛trebuh’ + gr. oisophágos ‛požiralnik’
STALNE ZVEZE: gastroezofagealna refluksna bolezen, gastroezofagealni refluks
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. gastrooesophagealis, iz gr. gastro.. (pred samoglasniki gastr..) iz gastḗr ‛trebuh’ + gr. oisophágos ‛požiralnik’
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 19
- Naslednja »
Število zadetkov: 362
Dostopnost