správlati -am nedov.
1. pripravljati: da je Boug mogao Abraháma zbolvansztva zvati i po nyem ſzebi lüſztvo ſzprávlati KŠ 1754, 11a; idem ſzprávlat vám meſzto KŠ 1771, 313; naj i krüh eſcse onoga ſzprávla KM 1796, 7; I Düso vam poprávla, na pôt nebeſzko ſzprávla BRM 1823, 8; Szprávla vsze na pôt vecsnoszti KAJ 1848, 9; Liki ki dobra dela ſzprávlamo KŠ 1771, 543; Orszácski Ocsáki pa szprávlajo ednáki Jezik KOJ 1833, XIII; Pri nyem [ognju] správlajo i obeda BJ 1886, 8; ne ſzprávlai grehe na drüge grehe SM 1747, 82; Goſzpoud, da delavcze ſzprávlaj vu tvojo 'zétvo KŠ 1771, 851; Vſzrczi mem meſzto ſzprávlaj BKM 1789, 7; Szprávlajte ſzi pa kincse vu nébi KŠ 1771, 19; naj decza roditelom ſzprávla blágo KŠ 1771, 551; ſzo me nej najsli, ka bi vkup bej'zanye lüſztva ſzpravlao KŠ 1771, 417; nego pouleg laſztivni 'zél ſzi bodo vucsitele ſzprávlali KŠ 1771, 651
2. delati, da kdo pride v kako stanje, da je deležen česa: Boug ſzi ne dá z-ſzébe ſpota ſzprávlati KM 1790, 74; Pouleg nepokornoga ſzrczá ſzvojega ſzprávlas ſzrd KŠ 1754, 75; i ſzprávlao je je na mér govorécsi BRM 1823, 360; geto je i mater szvojo k-szebi vzéo i veszéle dni ji szprávlao KAJ 1870, 22; Ti pa ſzprávlas ſzám ſzebi ſzrditoſzt KŠ 1771, 450; náſz lübi i vſze dobro ſzprávla KŠ 1754, 215; Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; Preſzvejti vſzo temnoſzt, Ka ſzprávla nám 'zaloſzt BKM 1789, 382; Ovo, ete nemir szprávla TA 1848, 6; zakaj ji dreſzélnoſzt ſzprávlate KŠ 1771, 146; Bláj'zeni ſzo vſzi, ki mér ſzprávlajo BKM 1789, 254; Ali ſz-tem ſzi ſzprávlao Moj haſzek BRM 1823, 32
3. delati, da kdo kaj izgubi: od postenyá i szlü'sbe szprávlati KOJ 1845, 17; pren. ftiči žabe sveta spravljajo AI 1878, 25
správlati se -am se
1. pripravljati se: Nego bole ſze je nám kſzmrti ſzprávlati BKM 1789, 406; Goszpodne predevszêm sze pred tébe scsém szprávlati TA 1848, 5; Simonyi miniszter sze povrcsti szprávla csészt szvojo AIP 1876, br. 1, 8; Oh, ſzprávlaj ſze, zdaj je vrejme BKM 1789, 409; Veſzélo ſze ſzprávlaj na dén Kriſztusevi SŠ 1796, 10; Verno lüdſztvo, ſzprávlaj ſze, Jezus zdâ prihája KAJ 1848, 6; Szprávlajmo ſze na ſzmrt krscseniczi SŠ 1796, 8; 'Zivte ſzrecsno, Szprávlajte ſze za nami BKM 1789, 422; 'Zivte ſzrecsno, Szprávlajte ſze za nami SŠ 1796, 117; ſto bode ſze ſzprávlao na boj KŠ 1771, 518; Csi ſze nemo k-onomi ſzprávlali, Nemo mogli dobro preminouti SŠ 1796, 19
2. zbirati se: Ár, gde bode mrlina, tá bodo ſze ſzprávlali i orli KŠ 1771, 81; V eti dnévi, gda bi ſze po deſzétjezéro lüſztvo vkup ſzprávlalo tak KŠ 1771, 210; Kako ſzencza ſzo, ſzprávlajo i ſzkrbijoſze KŠ 1754, 240
3. povzročati: i roda neſzkoncsano naprej racsúnanye, ſtera bole ſzpitávanya ſzprávlajo KŠ 1771, 634; Sámſona, ka bi ſze 's-nyega ſpot ſzprávlali KM 1796, 50
spravlajóuči -a -e pripravljajoč: Szprávlajoucsi ſzami ſzebi dober fundamentum na priſeſztno vrejmen KŠ 1771, 643
správlavši -a -e spravljajoč: Prvi dén tyedna vſzáki vaſz tá deni pri ſzebi ſzprávlavſi, ka ſze nyemi dobro vidi KŠ 1771, 525
správlani -a -o
1. spravljen, prepeljan: Ládje, z-sterimi de lüsztvo na gvisna meszta szprávleno AIP 1876, br. 2, 7
2. pridobljen: Mir daj, bláznik, nyegovi trüdov Te'zko szprávlenomi szádi KAJ 1848, 279
3. sprejet: szprávlane právde miniszterium more doprneszti AI 1875, kaz. br. 2
Zadetki iskanja
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Prekmurski
stanovník -a m stanovalec, prebivalec: bi ti trpo v-tvojoj hi'si taksega sztanovnika KOJ 1833, XIII; sztanovniczke zevszim szvojim blágom pojdo KOJ 1848, 119; Vsi stanovnicje edne vesnice vküpe edno občino vözadenejo BJ 1886, 22; pren. Jeli je Boug nej po'sgáo sztanovnike KOJ 1845, 87
Prekmurski
Prekmurski
vàrvati tudi vàruvati tudi vàrüvati -rjem nedov.
1. varovati: Örizni; varvati, sztrá'siti KOJ 1833, 167; zapovedali ſzo nyim varvati návuke KŠ 1771, 391; I tô vero scsém varvati KAJ 1848, 4; treblo drügoga na krili varvati AIP 1876, br. 1, 6; mené csuva ino varje TF 1715, 21; i nyé varuie ino hráni SM 1747, 86; Mené varje KŠ 1754, 86; Gda eden ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207; ſtero csloveka lejko bráni, varje SIZ 1807, 8; Varje Krisztus szam czérkev KAJ 1848, 166; Koszminye mignyenic varje ocsi KAJ 1870, 31; Oni dühovje detzo, varjejo KŠ 1754, 94; ki poſzlüſajo rejcs Bo'zo, i varjejo jo KŠ 1771, 208; Bogh náz vari ABC 1725, A7a; I dnésnyi dén varui mene SM 1747, 64; naj bole vari tvoje ſzrczé KŠ 1754, 47; To dobro vari po Sz. Dühi KŠ 1771, 647; Vari me od grêha môcsi BRM 1823, 9; Vari me i na dale KM 1783, 6; Ino náſz od grejhov vari BKM 1789, 123; varuj náſz I od huda BKM 1789, 345; Varvaj me i denésnyi dén KOJ 1845, 48; Vari jezik od hüdoga TA 1848, 26; Ali záto bom je dönok varvao KAJ 1870, 6; Bogá proſziti, naj on náſz varje KŠ 1754, 174; Angele, naj varujo tve ſzluge SM 1747, 65; angyelom ſzvojim zapovej, naj te varjejo KŠ 1771, 176; Angyele, naj csloveka varjejo KMK 1780, 10; da bi ti nebi varvao düso mojo KŠ 1754, 225; Kaj ſzi me Od neſzrecse Varvao KŠ 1754, 245; diteti, stero szi ti varvao KOJ 1833, XIII; I ki ſzo je do naſega vrejmena varvali BKM 1789, 2
2. stražiti: I doli ſzedécsi varvali ſzo ga tam KŠ 1771, 95
vàrvati se -rjem se varovati se, paziti se: gda ſzam ſze vám varvati velo KŠ 1771, 53; po rêcsi vüszt tvoji sze varjem poti lüdomorczov TA 1848, 1; kak ſze Bogu ſzlüsi i greihov varuje SM 1747, 89; Kriva ſzvedocsánſztva ti kroto variſze SM 1747, 89; varuiſze SM 1747, 88; Záto vari ſze od vſzej vucsitelov KŠ 1771, 446; Vari ſze vſzáke jálnoſzti BRM 1823, 3; Varmo ſze záto od mrej'z peklénſzki KŠ 1754, 111; Od nyihovoga kvaſzá ſze varmo KŠ 1771, 53; Vidite ino ſze varte od ſzkopouſzti KŠ 1754, 62; varte ſze od piſzácsov KŠ 1771, 142; Varujte ſze da ne pregrsite SŠ 1796, 14; Varte ſze vſze grêsnoſzti BRM 1823, 5; nego naj ſze varjejo od bolvánom djánoga KŠ 1771, 409; Ali metülec varvao sze je tüdi KAJ 1870, 11; pod právdov ſzmo ſze varvali zaprti na vöro KŠ 1771, 563
vàrvavši -a -e varujoč: Da rêcs bo'zo zdr'zimo, i varvavsi z-radosztjov KAJ 1848, 137
1. varovati: Örizni; varvati, sztrá'siti KOJ 1833, 167; zapovedali ſzo nyim varvati návuke KŠ 1771, 391; I tô vero scsém varvati KAJ 1848, 4; treblo drügoga na krili varvati AIP 1876, br. 1, 6; mené csuva ino varje TF 1715, 21; i nyé varuie ino hráni SM 1747, 86; Mené varje KŠ 1754, 86; Gda eden ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207; ſtero csloveka lejko bráni, varje SIZ 1807, 8; Varje Krisztus szam czérkev KAJ 1848, 166; Koszminye mignyenic varje ocsi KAJ 1870, 31; Oni dühovje detzo, varjejo KŠ 1754, 94; ki poſzlüſajo rejcs Bo'zo, i varjejo jo KŠ 1771, 208; Bogh náz vari ABC 1725, A7a; I dnésnyi dén varui mene SM 1747, 64; naj bole vari tvoje ſzrczé KŠ 1754, 47; To dobro vari po Sz. Dühi KŠ 1771, 647; Vari me od grêha môcsi BRM 1823, 9; Vari me i na dale KM 1783, 6; Ino náſz od grejhov vari BKM 1789, 123; varuj náſz I od huda BKM 1789, 345; Varvaj me i denésnyi dén KOJ 1845, 48; Vari jezik od hüdoga TA 1848, 26; Ali záto bom je dönok varvao KAJ 1870, 6; Bogá proſziti, naj on náſz varje KŠ 1754, 174; Angele, naj varujo tve ſzluge SM 1747, 65; angyelom ſzvojim zapovej, naj te varjejo KŠ 1771, 176; Angyele, naj csloveka varjejo KMK 1780, 10; da bi ti nebi varvao düso mojo KŠ 1754, 225; Kaj ſzi me Od neſzrecse Varvao KŠ 1754, 245; diteti, stero szi ti varvao KOJ 1833, XIII; I ki ſzo je do naſega vrejmena varvali BKM 1789, 2
2. stražiti: I doli ſzedécsi varvali ſzo ga tam KŠ 1771, 95
vàrvati se -rjem se varovati se, paziti se: gda ſzam ſze vám varvati velo KŠ 1771, 53; po rêcsi vüszt tvoji sze varjem poti lüdomorczov TA 1848, 1; kak ſze Bogu ſzlüsi i greihov varuje SM 1747, 89; Kriva ſzvedocsánſztva ti kroto variſze SM 1747, 89; varuiſze SM 1747, 88; Záto vari ſze od vſzej vucsitelov KŠ 1771, 446; Vari ſze vſzáke jálnoſzti BRM 1823, 3; Varmo ſze záto od mrej'z peklénſzki KŠ 1754, 111; Od nyihovoga kvaſzá ſze varmo KŠ 1771, 53; Vidite ino ſze varte od ſzkopouſzti KŠ 1754, 62; varte ſze od piſzácsov KŠ 1771, 142; Varujte ſze da ne pregrsite SŠ 1796, 14; Varte ſze vſze grêsnoſzti BRM 1823, 5; nego naj ſze varjejo od bolvánom djánoga KŠ 1771, 409; Ali metülec varvao sze je tüdi KAJ 1870, 11; pod právdov ſzmo ſze varvali zaprti na vöro KŠ 1771, 563
vàrvavši -a -e varujoč: Da rêcs bo'zo zdr'zimo, i varvavsi z-radosztjov KAJ 1848, 137
Prekmurski
vìš medm. vidiš, glej: Viss! na vogrszkoj zemli prebivas KOJ 1833, XIII; vis, szpocrknejo csi nedo meli materé KAJ 1870, 15; vis, vis, té je pa na moje imé krszten AIP 1876, br. 1, 7; Medsztavek je táksa mála rêcs: vis AIN 1876, 68
Prekmurski
zadrevenèti -ém dov. odreveneti, otrpniti: I zadrevenê csütênye KAJ 1848, 221; i kôszti moje szo zadrevenele TA 1848, 23; pren. naj vpámeti ne zadrevenéjjo KŠ 1771, 609
zadrevéni -a -o odrevenel, otrpel: Zadrevéno, i nevrejdno dejte bi bio on KOJ 1833, XIII; ovce, da szo kakti zadrevéne na prejdnyih oboujih koulinaj klécsale KOJ (1914), 109
zadrevéni -a -o odrevenel, otrpel: Zadrevéno, i nevrejdno dejte bi bio on KOJ 1833, XIII; ovce, da szo kakti zadrevéne na prejdnyih oboujih koulinaj klécsale KOJ (1914), 109
Prekmurski
zgovárjati -am nedov. izgovarjati: Szlobodno je recsi zgovárjati SIZ 1807
zgovárjati si -am si pogovarjati se, govoriti: sztanovnika, z-sterim szi nebi mogao zgovárjati KOJ 1833, XIII; od tébe ſzi zgovárjam KŠ 1754, 239; zgovárjam od djánya tvojega TA 1848, 61; Teda ſzi Feſztus zgovárja ſztanácsom KŠ 1771, 419; 'Zidovje ſzi od Kriſztuſa zgovárjajo KŠ 1771, 287; zgovárjajte szi z vasim szrczom TA 1848, 4; nego ſzi bole lejpe récsi naj zgovárja SIZ 1807, 31; Csi bi ti zjezikom Angyelſzkim zgovárjo BKM 1789, 277; nej ſzam ſzi zgovárjao ſztejlom i ſzkrvjouv KŠ 1771, 558; I zgovárjali ſzo ſzi med ſzebom KŠ 1771, 127; i zgovárjale ſzo ſzi med ſzebom KM 1796, 113
zgovárjati se -am se izgovarjati se: glasznicke, steri sze morejo brezi pomócsi drüge litere zgovárjati AIN 1876, 5; Szillaba szamo z-ednim vüszt odpiranyem sze zgovárja AIN 1876, 7; Z-vecs szillab, kak sze ete z-vüszt odpiranyem prav zgovárjajo AIN 1876, 8
zgovarjajóuči -a -e pogovarjajoč se: ga je i goſztejkrát naprej zváo zgovárjajoucsi ſzi 'znyim KŠ 1771, 418
zgovárjati si -am si pogovarjati se, govoriti: sztanovnika, z-sterim szi nebi mogao zgovárjati KOJ 1833, XIII; od tébe ſzi zgovárjam KŠ 1754, 239; zgovárjam od djánya tvojega TA 1848, 61; Teda ſzi Feſztus zgovárja ſztanácsom KŠ 1771, 419; 'Zidovje ſzi od Kriſztuſa zgovárjajo KŠ 1771, 287; zgovárjajte szi z vasim szrczom TA 1848, 4; nego ſzi bole lejpe récsi naj zgovárja SIZ 1807, 31; Csi bi ti zjezikom Angyelſzkim zgovárjo BKM 1789, 277; nej ſzam ſzi zgovárjao ſztejlom i ſzkrvjouv KŠ 1771, 558; I zgovárjali ſzo ſzi med ſzebom KŠ 1771, 127; i zgovárjale ſzo ſzi med ſzebom KM 1796, 113
zgovárjati se -am se izgovarjati se: glasznicke, steri sze morejo brezi pomócsi drüge litere zgovárjati AIN 1876, 5; Szillaba szamo z-ednim vüszt odpiranyem sze zgovárja AIN 1876, 7; Z-vecs szillab, kak sze ete z-vüszt odpiranyem prav zgovárjajo AIN 1876, 8
zgovarjajóuči -a -e pogovarjajoč se: ga je i goſztejkrát naprej zváo zgovárjajoucsi ſzi 'znyim KŠ 1771, 418
Prekmurski
žalódec tudi žalóudec tudi želódec -dca m želodec: Stomachus 'Saloudecz KMS 1780, A7b; 'Saloudecz Gyomor KM 1790, 92(a); Gyomor; 'saloudecz KOJ 1833, 158; i 'zalôdec je tüdi vrédi AIP 1876, br. 1, 6; malo vina v'zivaj za tvojega 'zaloucza volo KŠ 1771, 641; Szlovenje szo mocsnoga 'selodcza KOJ 1845, 73; za trbüjh i 'zaloudecz ſze prevecs ſzkrbi KŠ 1754, 11; naphala ſzta ſzi 'saloudecz KM 1790, 26; liki je bio Jonás v'zaloczi czet ribe KŠ 1771, 40; Jonás vCzet ribe 'zalouczi, Le'za tri dni BKM 1789, 94; V želoci nájdemo mále AI 1878, 39; I z-práznim 'salouczom vi domou ne hodte SIZ 1807, 33; pren. Oszloubodi me 'se vö ſzmrti 'saloucza KM 1783, 269; Vu zemlé 'zalodecz tejlo ſze nám ſzráni BKM 1789, 406; Te je vzemi v-'saloudecz zemlé SŠ 1796, 21; z-káksim 'saloudczom bi ti trpo v-tvojoj hi'si taksega sztanovnika KOJ 1833, XIII
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Gregor(ius) -ja m osebno lastno ime Gregor: Piſhe s. Gregor im. ed. ǀ S. Gregor im. ed. Nazianz. ǀ Nam ſamore ſprizhat Gorgonia, od katere pishe S. Gregor im. ed. Nazianzenus nye brat ǀ pravi S. Gregor im. ed. Thaumaturgus ǀ Kar piſhe Gregorius im. ed. Turonenſis ǀ Gregor im. ed. Agrigentius s' enem perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ Kakor pravi Gregorius im. ed. Nijſsenus ǀ Gregorius im. ed. Taumathurgus ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Gregorius im. ed. Magnus. Gregorius im. ed. Neſſenus. Gregorius im. ed. Neoceſarienſis ǀ Papesh Gregorius im. ed. XIII. je djal ǀ slezhij vunkaj Gregoria tož. ed. s'te luknje teh Kazh 1. Sv. Grêgor Véliki, papež (591–604) 2. → Naciancenus 1. 3. → Tavmaturgus 4. Sv. Grêgor Tourski (538/9–594), nadškof v Toursu 5. Grêgor Níški (pribl. 344–395), cerkveni oče, teolog, govornik in pesnik 6. → Neocesariensis; → Grogor
Svetokriški
volja -e ž volja: taku nej ſe ysde tvoia S: vola im. ed. ǀ vaſha boganarodnost, inu huda vola im. ed. vam neperpusti dobriga ſturiti ǀ en dan hozheo dobre vole rod. ed. biti, inu v'lushtah tiga meſsa dopernesti ǀ kejkaj krivizhniga, inu shkodliviga ſturij is ſvoje hude vole rod. ed. ǀ njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre vuole rod. ed. vſe poverniti ǀ shraj nepomeni boj, inu vojsko, ampak pomeni de ſo dobre volè rod. ed. ǀ ſo bilij dobre vola rod. ed., inu polovizo pijani ǀ anaimoſe vſiga tiga, kar je Boshy voli daj. ed. ſuper ǀ Aku ti suestu s. sapuvidi, dershish inu volo tož. ed. Boshjo dopolnesh ǀ on je to sheno napraulal, inu shenkinge oblubil, aku bo njegovo volo tož. ed. doperneſla ǀ is Serza ſe v' volo tož. ed. Boshjo poda ǀ nikar njega S. vola tož. ed. temuzh hudizavo doperneſsete ǀ nihdar ſvojo volò tož. ed. nespremenij ǀ k'sadnimu je bila niemu nije nezhisto lubesan resodela, inu proſsila de bi nije vola tož. ed. ſturil ǀ je treba v'volo tož. ed. Boshijo ſe podati ǀ Pridigarij nimaio po shejli teh ludij pridigat ampak pò voli mest. ed. S. Duha ǀ mu rezhe de bi imel ta lepi ſad po suoij dobri voli mest. ed. useti ǀ aku hozhes umojſtrit, inu premagat tuojo jeſo, inu meſſene pozhutke, ſakaj letu ſtoij v'tuoj frai uoli mest. ed. ǀ Ie rejs, de s'mozhnimi ketenami ſim h'grehu perveſan, ali lete ketene ſam ſim s'mojo volo or. ed. ſturil ǀ vezhkrat je shal k'ſpuvidi s'volo or. ed. ta greh ſpovedat ǀ kateri misli shlushit Bogu, inu hudizhu, kir ſvoje greshne vole tož. mn. dopolni za tega voljo zato: sa tiga volo Bug naſs je taku mozhnu lubil ǀ sa tiga vola vſy ſe ſo njemu perklainali ǀ ſa tigo volo ſam ſebe s'ſtrupam je bil umuril ǀ satiga volo sbere eniga vuzheniga, inu saſtopniga Præcepteria ǀ ſatiga volo Papesh Gregorius XIII. je djal ǀ Satigo volo krail je bil Joſepha zhes vſe AEgypterske Firshte polsdignil ǀ Satega vola poite, vuzhite vſe ludij za + tož. svoj. prid./zaim. + voljo na ljubo, zaradi: ſo leto proſsili de bi imela sa Boshijo volo odpustiti ǀ vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ sa Christuſhavo volo je bil odpustil ſvoim puntarskom Purgariom ǀ nej ſi zhastil taistiga Boga, kateri sa tuoio vola s'Nebes je na semlo prishal ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal ǀ sa vashih grehou vola, vasha dusha je Boga sgubila ǀ na meiſti teh shtrikou, inu ketn s' katerimi je bil ſa nasho volo svesan ǀ sa kateriga volotulikajn ſvetnikou milu plakaio za voljo tega zato: sa volo tiga je v'Nebu shal, de bi nam pomagal ǀ Sa volo tiga s. Duh s' kusi usta zacharia Preroka pravi ǀ Sa volotiga S. Baſilius je imal vrshoh rezhi
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol
1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Geografski terminološki slovar
Geografija
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 133
Dostopnost