Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vorenc

Zadetki iskanja

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
z predl., F1293, I. z rodilnikom abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti, s'jarma ſe ſnèti, reṡvèsati; aeramentum, -ti, tú orodje s'brona; aerinus panis, krúh s'lulke; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; caeson, ẛrésanu déte s'materniga telleſa; callo, -onis, zokla s'leſſa; cardamomum, ena ẛerna s'Indie perneſſena; chartaceus, s'papyra; cyprinum oleum, olie s'zvétja paſſikovine; depositor, kateri s'rók dá; elutriare vinum, vinu s'meiha pretozhiti; exoticus, -a, -um, s'druṡih deshèl, s'deṡhelni; foſsilis, -le, foſsitius, -a, -um, tú kar ſe s'ṡemlé kopá; II. s tožilnikom advocare, perklizati, doklizati, s'eniga govoriti; appromittere, s'eniga drusiga oblubiti, porok biti; concriminari, toṡhiti s'en gréh; contraliceri, prezeiniti, vezh oblubiti s'enu blagú kakòr en drugi; crimen inferre alicui, eniga s'en gréh obdolṡhiti; ecquid, kai s'eno reizh? fingere vultum alicuius, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati; palmaris, -re, s'en pedaîn dolg, ali s'eno dlán ſhirok; palmarium, -rÿ, tá dár, ali plazhilu s'eniga premagavza; praedes, -dis, porok s'eniga druṡiga, ṡlaſti s'eno méſtno ṡhkodo, troſhtar; III. z orodnikom auctorare, s'perſego oblubiti; curatè, s'fliſſom, s'skerbjo; mecum, s'mano; numatus, -a, -um, bogat s'danarmi; repellere vim, vi, ſylo s'ſylo pregnati; terebrare, s'ſveidram vertati, ṡvertati; uniceps, enoglou, s'eno glavó; prim. si 
Vorenc
čebela ž, F18, apes, apicula, zhibela, zhibeliza; bombilare, brenzhati kakòr zhibele; bombilatio, zhibèl brenzhanîe; bombus apium, brenzhanîe teh zhibèl, kebrou; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; cerinthe, enu ṡeliṡzhe, kateru zhibele lubio; C. est raro in uſu, nam loco C. ponitur Z. vel K. ut Zaguvanje, zhebella; examen apum, en roi zhibèl; fucus, divja neprava zhibela; meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio; mellarium, melligophilium, meiſtu, kir ſe zhibèle poſtavlajo; melligo, -nis, tá roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; propolis, -lis, v'zhibelnem panîu, tá voṡzhena okrogla vratiza, od zhibel nariena; spiculum, tudi ṡhelu per zhibellah; uva, uvae, groṡd, groṡdje, jeṡizhik, ena gruzha zhibèl; uva apum, ena gruzha zhibèl; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Vorenc
cagovanje s, F4, C. est rarò in usu, nam loco C. ponitur Z. vel K. ut Zaguvanje; consternatio, preſtraſhenîe, zagovanîe; desperatio, zaglivoſt, zagovanîe; pavor, ſtráh, groṡa, velik ſtráh, inu zagovanîe, plaſhenîe
Vorenc
činž m, F23, anatocismus, zhinsh od zhinṡha, velik gréh; census, zhinṡh, dazia; colonarium, zhinṡh od nyve; dare in elocationem, na zhinṡh dati; elocatio, fit, z[h]inṡh; incensus â censu, pres zhinṡha; intereſse, obreiſt, zhinṡh, uher; intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou; locare, vdiniati, na zhinṡh dati; locatarius, -rÿ, kateri na zhinṡh vṡame, ali ima; locatio, na zhenṡh dajanîe; locator, kateri na zhi[n]sh, ali na fit daje; meritorius, -a, -um, tudi na zhinṡh dán; oblocare, v'zhinṡh dati, vdiniati; pensitare, tudi zhinṡ[h] plazhovati; reditus, -us, perhodik, zhinṡh, naṡai prihod; supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grunt zhinṡha perneſſil; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati; tributum, -ti, ṡhtivra, zhinṡh, davki, daz; trientarium foenus, ta zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú; vectigal, zol, zhinṡ[h], dazia, ṡhtiura, leitni davuk; prim. cinž 
Vorenc
gosler (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, colchicum authumnale zhmerika Herbstzeitlose ushivz, gosije, gosler Hacquet podlesk impro[?]; glej opombo pri geslu čmerika [Prim. Plet.I., 235: goslár,rja, m.4) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Z., Nov.]
Vorenc
jela (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, pinus, -ni, vel pinus, -us, jela [Scopoli, 402: Pinus, Carniol. Smreka. Smrökau drevo, iel; v seznamu Nom. Carn.: Smreka, Smrökau drevo ... Jödla. Ta imena je Scopoli prepisal iz 2. preurejene in pomnožene izdaje Megiserjevega Dictionariuma quatuor linguarum, Clagenfurti 1744, list Hſa: Feychten. Pinus. Smreka, smrökauo dreuo, jel, ali pa z lista E4a: Dannen=Baum. Pinus. Jödla, jödlovo drevo, ſmreka. Pino.]
Vorenc
na predl., F1246, I. s tožilnikom ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen; agonia, agonizare, s'ſmertio rinîati, britkúſt na ſmertno vro; bipartire, na dvuje deliti; choreuma, -tis, ena péſſim na plès, pleſna péſſim; commonefacere, puſtiti veiditi, opomniti, na ẛnanie dati; connubere, ſe oṡheniti, na ẛakon ſtopiti; deorsum, doli, v'dúl, na v'dúl; devolutum est ad me, je na me padlu; emere bona fide, na vupanîe, ali na dobro vero kupiti; fusè, na dolgu; levam tenere, na levu ſe derṡhati; masculescere, moṡhko naturo na ſe vṡèti; II. z mestnikom absconditè, na ẛkrivnim; abstractè, na ſamoti, odvleizhnu; acupedius, hitir na nogah h'teikanîu; in, na; in agro, na puli; loco alterius, na meiſti eniga druṡiga; objacere, na pooti biti, na pooti leṡhati; peripneumonicus, -a, -um na pluzhah bolán; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti; secretó, na ṡkrivnim; vices, vice, na meiſti; prim. nase 
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: na predl., F6, capitelum, glaviza na ſtebru; intenſive na skup ſtisneno viſho Caſt. Roſar. 93.; mancipio dare, na prodajo poſtavlati; mancipium, na predajo poſtavlen; patibulo affigi, [obeiſſiti] na sohe. Verant. [74: Patibulum, Galgen, Szohe]; tat na gavgah visy;
Vorenc
nad predl., F34, I. s tožilnikom hostilia resumere, ṡupèt nad ſovraṡhnika vdariti; II. z orodnikom addubitatus, -a, -um, eden nad katerim ſé zvibla; cilium, -ÿ, obervi nad ozhmy; detestari, ſe kleti, ſe gnuſſiti, eno gnuſnobo iméti nad tem, ali unim; illachrymare morti alicuius, nad ſmertjo eniga ſe ṡjokati; ripa, -ae, krai per vodah, brég nad vodó; supra, ṡgorai, verhu, nad, zhes, na
Vorenc
pod predl., F70, I. s tožilnikom dioecesis, kar pod eno ṡhkoffio ſliſhi; II. z orodnikom antefina, ti ẛhlébi per ſtréhi pod kapom; capitale, -lis, pulſterz pod glavo; cinericius panis, krúh pod pepelom pezhen, pod perhauko; conclavatae res, rizhy pod enim kluzham; cuniculus, vel mina, podkopanîe pod ẛemló, pod ẛydmy; inurinare, pod vodo plavati; parotis, -dis, oteklúſt pod uſheſmi; urinare, vel urinari, pod vodó plavati; volucres caeli, caeli, tyze pod nebom
Vorenc
v predl., F1130, I. s tožilnikom commemini, ſpumnim ſe, v'miſſel mi je perſhlu; defigere manus, v'roke ſezhi; hospitium praebere, v'hiſho vṡèti; imaginari, doṡdévati, ſi v'pamet vṡèti, meiniti; in, v'; infractus, -us, tá poot, ali hoja v'ſtrán; in ordinem, v'rèd, v'rèd; venire in manus, v'pèſt priti; II. z mestnikom decimanus, tá deſſeti v'verſti; in domo, v'hiſhi; ischias, -dis, bolezhina v'kriṡhzih, v'ledovjih, v'ſtegnih, ali v'ṡklepih; lacertosus, -a, -um, v'ramah mozhán, ják; legisperitus, dohtar v'poſtavi, v'poſtavah vuzhen; metropolis, tú imenitniſhe méſtu u'deṡheli, poglavitu méſtu; musicus, -ci, peiviz, v'peitju vuzhen; palatum, -ti, nebú v'uſtih; prim. dol, guba, krog, last, nazdol, v'stran 
Vorenc
v'mej predl., F99, I. z rodilnikom alteruter, eden v'mei dveih; II. z orodnikom dialogus, poguvor v'mei dvéma; fauces, en voṡki poot v'mei gorami; foederari, ṡaveṡo v'mei ſabo ſturiti; in, v'mei; inter, v'mei: ut inter nos, v'mei nami; intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; intercolumnium, proſtor v'mei dvéma ſtebrama, v'mei ſtebry; interea, v'mei tem; inter omnes creatures, v'mei vſimi ſtvarmi; interregnum, -ni, tá zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga; intra, v'mei; intra hos tempus, v'mei tem zhaſſu; naucum, -ci, taiſti kriṡhiz v'oréhovi lupini v'mei jederzom, oréha ſedlu v'mei jederzom; reciprocus amor, enaka v'mei ſabo lubéṡan; semidecurio, tá viſhi v'mei petémi; uter ex vobis, kateri v'mei vami
Vorenc
za predl. F835, I. s tožilnikom aegrè ferre, sa slú vsèti, ſe ſerditi; ampelosleuce, -es, koren ẛa bodlaje, ẛa bolezhino; bardocuculus, gvánt ẛa ẛymo, inu ẛa leitu; caducifer, kateri eno takeſhno palizhizo ẛa volo myrú noſſi; chinara, artizhoka ẛa jeiſti; contentum eſse, ẛa dobru vṡèti; diligere, lubiti, iṡvoliti, ẛa lubu iméti; et certè, inu ẛa gviſhnu; ideo, ob tú, ṡatorai, ṡa tega volo; nauci facere, ṡa nyzh derṡhati; ob, ṡa, ṡa volo; propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega volo; ratione paupertatis, ṡa ſtran vbuṡhtva; quamobrem, ṡakai, ṡa katere rizhy volo, satega volo; quocirca, sa tega volo; scabrosus, -a, -um, ostrú ṡa perjeti; scopae, -arum, metle ṡa pométati; sociabilis, ṡa ṡdruṡhiti ſe; tua causa, ṡa tvojo volo; tuditare, ṡa dobizhka volo ſe truditi; II. z orodnikom paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika bolezhina ṡa nohtmy
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: za predl., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
Vorenc
žilnat prid., F2, ancylogosum, tá ẛ[h]ylnata vès pod jesikom; lacertus, -ti, tá ribiza, ali ṡhylnate kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau
Vorenc
žnabljast prid., F3, chilo, ẛ[h]nablaſt; labeo, -onis, ṡhnabloviz, kateri jma velike ṡhnable, je ṡhnablaſt; labrosus, -a, -um, ṡhnablaſt
Vorenc
žonft m, F13, agrésta, nesréliga grosdja ẛhonft; aloë, enu ternaſtu ẛeliszhe, s'grenkim ẛ[h]onftom; cedrium, citronou ẛhonft; chylus, vel chymus, ẛhonft, ali kir ẛheleiẛu jei, zerana ſhpiṡha v'ẛhelodzi; galbaneus, ṡhonfft te neṡnane ſmolè galban imenovane; glavcium, -cÿ, tudi en ṡhonfft memithe imenován; laserpitium, -tÿ, je en ṡhonft od eniga neṡnaniga ṡeliṡzha, ty vuzheni darṡhé, de je naſha tá dobru diſheza[!] angelica; lasertiatum acetum, jeſſih s'letem diſhezhim ṡhonftom ṡmeiſhan; liquor, -ris, en ṡhoft, ali ṡhonft, mokrota, ena prelyvna reizh; melligo, -nis, tá roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; opium, -ÿ, ṡhonfft is makoviga ſémena; opopanax, -cis, ṡelizhe[!] v'Lidÿ inu Macedonÿ, is korena nareiṡaniga tezhe vunkai en ſmolèn ṡhonfft; silphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliṡzha, eni meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica; prim. žoft 
Vorenc
cegel m, F17, adagia sunt: zégil pere, vodó mlati; ambrices, ſtreſhni zégil, ta ravni; cataplasma, flaiſhter, s'kamenîa, ali zégla; frustra conari, vodó mlatiti, zegel prati; imbrex, -cis, tudi en ṡhlibat zégel, ali votel zégel; imbricare, ṡhlibate zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati; imbricatim, po podobi takeſhniga zégla; imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ſhlibati zégel ſturjen; later, -ris, en zeigel; lateritius, -a, -um, zeiglaſt, ali s'zeigla ſturjen; pavimentum lateritium, is zegla yṡterleh; rudetum, -ti, meiſtu, na katerem doſti ſtariga zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy; rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa; tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga zégla; tegula, -ae, zeigil; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: cegel m, later. zegl, oppêka
Vorenc
iz2 predl., agreste, is pula; conspicillum, enu meiſtu, is kateriga ſe kai reṡglèda; pes, -dis, tudi ena is glave úṡh; rure redire, is pula naṡai priti; rutatus, -a, -um, is ruhtizo obèsan, namaṡan; transalpinus, -a, -um, is une ſtrani hriba, ali gurrè; vinum defaecare, elutrire, vinu is droṡhy odtozhiti; prim. z 
Vorenc
kadilo s, F5, C. est raro in usu, nam loco C. ponitur Z. vel K. ut Zagovanje, zhebella, kadillu, kardelu; imensum, kadilu; thus, -ris, verih, kadilu; thymiateria, s'ṡlata poſſoda ṡa draga kadila. 2.Par:4.v.22; tus, vel thus, vèrih kadilu
Vorenc
mahtikost ž, F3, ostentatio, mahtikoſt, ṡnaſhanîe, offertnu perkaṡanîe; pompa, -ae, mahtikoſt; pompaticè, s'mahtikoſtjo. Amos ẛ
Vorenc
ob predl., F75, I. s tožilnikom caecare, eniga oſlipéti, ob pogléd perpraviti, ſlipiti; efflere oculos, od joka ob ozhy priti; elisus, -a, -um, iṡbyen, ob tla verṡhen; externare, ob pamet perpraviti; II. z mestnikom breviter, ob kratkim; foenisecium, -ji, ob koſhnî, koſhnîa; orto sole, ob ſonzhnim is'hodu; pane vivere, ob kruhu ṡhivéti; parra, -ae, ena tyza, katera ſe vſelei ob paſjih dnèvih ṡkrye; sabbatizare, ob ſabbotah praṡnovati. Lev:25; sementium pyra, hruṡhke ob ṡhetvi ṡréle; vernare, kakòr ob ſpomladi raſti; prim. poldne 
Število zadetkov: 25