- dejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahavost
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. ki obsega dve vrstici
- 2. ki je velik za dve vrstici
- 1. tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti
- 1.1. izraža, da je govorec sprijaznjen s čim neprijetnim
- 1.2. tudi s ponovljeno črko e, izgovarja se z nižjim tonom izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel ali skuša ustaviti njegovo govorjenje
- 2. izraža, da govorec občuti nostalgijo
- 3. tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
- 4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
- 5. kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
- 1. neformalno, gorenjsko uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
- 2. kot členek, neformalno, gorenjsko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
- 2.1. kot členek, neformalno, gorenjsko uvaja v izjavo
- 3. kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, poudarjanje izrečenega, značilen za govorce gorenjskih narečij
- 1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec nejevoljen, jezen
- 1.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se zdi govorcu predhodna izjava nezaslišana
- 2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, ko se izkaže, da je imel, deloval prav
- 2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti vznesenost
- 3. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da si govorec vliva pogum
- 3.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec dvomi, je neodločen, negotov
- 3.2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža grožnjo komu
- 4. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
- 4.1. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec poudarja vprašanje
- 1. izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti
- 1.1. izraža, da govorec rahlo omalovažuje koga, kaj, se posmehuje, navadno pokroviteljsko
- 1.2. izraža, da je govorec ironičen, navadno do sebe
- 2. kot členek izraža stopnjevanje povedanega z drugo, primernejšo izjavo
- 3. kot členek, manj formalno izraža zanikanje
- 1. izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
- 2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
- 2.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja nasprotje s predhodno izjavo
- 1. uporablja se, ko se govorec ne zna ali ne želi opredeliti do pravilnosti ali resničnosti sogovornikove izjave, ji s pomislekom pritrjuje ali nasprotuje
- 2. uporablja se za pritegovanje pozornosti pri uvajanju v izjavo, ki se govorcu zdi pomenljiva
- 2.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža trenutno neodločenost
- 3. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža omalovaževanje, negodovanje
- 3.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža presenečenje
- 4. izraža, da govorec občuti sprijaznjenost s čim neizogibnim, navadno neželenim, slabim
- 4.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža, da je v čem slabem tudi kaj dobrega
- 1. ponovljeno posnema glas pri glasnem smejanju, krohotanju
- 1.1. ponovljeno izraža, da se govorec šali, posmehuje
- 2. ponovljeno izraža, da govorec s posmehom zanika, zavrača sogovorčevo izjavo
- 3. ponovljeno izraža, da je govorec presenečen
- 4. ponovljeno uporablja se, ko Božiček govori z ljudmi ali ko ga kdo posnema
- 5. kot samostalnik, ponovljeno glas pri glasnem smejanju, krohotanju
- 1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho posnema glas pri glasnem smejanju, krohotanju
- 1.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da se govorec šali, posmehuje
- 1.2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec komu privošči kaj slabega
- 2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec s posmehom zanika, zavrača sogovorčevo izjavo
- 3. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da je govorec presenečen
- 3.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec česa ne more spremeniti in je s tem sprijaznjen
- 1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec česa ne odobrava, je nejevoljen, nezadovoljen s čim
- 1.1. tudi s ponovljeno črko u, tudi podvojeno, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec komu grozi, ga odganja
- 2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec presenečen
- 3. izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja odgovoriti, spregovoriti
- 4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
- 4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
- 1. izraža, da se govorec čustveno odziva na kaj
- 2. izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja odgovoriti, spregovoriti
- 3. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
- 3.1. kot členek izraža stopnjevanje povedanega z drugo, primernejšo izjavo
- 3.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
- 1. neformalno izraža, poudarja samoumevnost povedanega
- 1.1. neformalno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja dejansko stanje, samoumevnost, nespremenljivost povedanega ne glede na morebitno nestrinjanje, pomisleke
- 1.2. neformalno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja nepotrebnost, nesmiselnost dodajanja istega k že obstoječemu
- 1.3. neformalno izraža potrditev prej povedanega
- 2. kot veznik, neformalno izraža, poudarja samoumevnost povedanega in uvaja utemeljitev za predhodno izjavo
ETIMOLOGIJA: iz i ‛in’ + ↑tak - več ...
- 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
- 1.1. samec te živali
- 3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
- 4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...
- 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
- 1.1. samica te živali
- 2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
- 3. ekspresivno privlačna ženska
- 4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
- 1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
- 2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
- 3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
- 4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
- 5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
- 5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
- 5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o
- 1. izraža, da je govorec začuden, prijetno presenečen, kaj odobrava
- 1.1. izraža, da se govorec ob nepričakovanem dogodku zamisli
- 2. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, neprijetnost, napako
- 2.1. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, dober
- 2.2. izraža, da se govorec na hitro, bežno opraviči
- 3. kot členek uporablja se, ko govorec popravi svojo predhodno izjavo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 7
- Naslednja »