Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
zatrijánčiti -im dov. (á ȃ) nar. začeti pritrkavati, potrkavati: še v mraku so možje zatrijančili / zvonovi so zatrijančili k prazniku
SSKJ
zatrípati -am in -ljem dov. (ī) knjiž. začeti utripati: veke mu zatripajo / srce mu hitreje, močno zatripa / na ulici zatripajo luči
SSKJ
zatúhtati -am dov. (ú) pog. začeti premišljati, razglabljati: ob novici so moški zatuhtali
    zatúhtati se zamisliti se: zatuhtal se je v bridko resnico; zatuhtati se nad dejstvi
SSKJ
zaudáriti -im dov. (á ȃ) redko začeti zaudarjati: poleti meso hitro zaudari / od njega je zaudaril pot; brezoseb. zaudarilo je po plesnobi, vlagi
SSKJ
zautrípati -am in -ljem dov. (ī) knjiž. začeti utripati: srce mu je vznemirjeno zautripalo
SSKJ
zaverováti -újem in zavérovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ́) knjiž. začeti verovati: kakor hitro je v kaj zaveroval, je že tudi podvomil / kljub vsem dvomom zopet zaveruje vanj
    zaverováti se, in zavérovati se v zvezi z v  
    1. 1. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zaveroval se je v branje, delo / zaveroval se je v časopis; deček se je zaveroval v čudnega moža
    2. 2. star. zaljubiti se: zaveroval se je v prelepo dekle / zaverovati se v čebelarstvo, gledališče
    zaverován in zavérovan -a -o: v preteklost zaverovani ljudje; vsa je zaverovana v sina
    ●     zelo je zaverovan vase zelo občuduje samega sebe; prisl.: zaverovano poslušati
SSKJ
zavrvéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os. začeti vrveti: ljudje so vznemirjeno zavrveli / ob pristanku ladje je množica zavrvela; brezoseb. zatrobila je trobenta in med šotori je zavrvelo
SSKJ
zazoríti -ím tudi zazóriti -im dov., zazóril (ī í; ọ̄) nav. 3. os., knjiž. začeti se, nastopiti: dan je zazoril / zazorila je zora / zvečer so zazorile rdeče svetilke zasvetile
    zazoríti se, tudi zazóriti se 
    1. 1. brezoseb. preiti iz noči v dan; zdaniti se: komaj se zazori, se že oglasijo prve ptice; še preden se je zazorilo, so šli na pot
    2. 2. pojaviti se, pokazati se: na vzhodu se je zazorila zarja
SSKJ
zblêsti se zblêdem se dov., zblêdel se in zblédel se, zblêdla se, stil. zblèl se zblêla se (é) s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici začeti zmedeno govoriti: bolniku se je zbledlo
// ekspr. postati zmeden, nerazsoden: zbledlo se ji je; od strahu se mu je zbledlo
SSKJ
zbrzéti -ím dov. (ẹ́ í) začeti brzeti: pognal je konja in voz je zbrzel po cesti; nenadoma se je ustavil, nato pa zbrzel v nasprotno smer / ekspr. vlak je zbrzel mimo zelo hitro zapeljal
Število zadetkov: 430