mlín Frazemi s sestavino mlín:
bòj z mlíni na véter, bojeváti se z mlíni na véter, boríti se z mlíni na véter, bôžji mlíni, bôžji mlíni méljejo počási, govoríti kàkor mlín, jêzik têče kómu kàkor mlín, napeljáti vôdo na svój mlín, obrníti vôdo na svój mlín, speljáti vôdo na svój mlín, vôda na mlín kóga
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Prekmurski
nečamúrnost tudi nečemúrnost -i ž nečimrnost, ošabnost: Ár gde je necſemurnoſzt i krejga KŠ 1754, 39; Oh! vecsne ſzmrti nyé necsamurnoſzt BKM 1789, 446; nej znecsemurnoſzti KŠ 1754, 56; Od vsze te necsamurnoszti je szrczé zabolelo Józefi KOJ 1848, 10; Goszpôd je po'zré vu necsamúrnoszti szvojoj TA 1848, 16; i vſzo necſemurnoſzt doli mogel obleicsi SM 1747, 53
SSKJ²
norčevánje -a s (ȃ)
glagolnik od norčevati se: tako norčevanje jo je zabolelo; norčevanje iz samega sebe; norčevanje in zabavljanje
glagolnik od norčevati se: tako norčevanje jo je zabolelo; norčevanje iz samega sebe; norčevanje in zabavljanje
SSKJ²
premakníti in premákniti -em dov. (ī á)
1. narediti, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: premaknil je vse stole v sobi; pri potresu so se skladi premaknili / premaknil je ročico in pritisnil na gumb / v aparatu se je nekaj premaknilo in ne deluje več / premakniti mejnik / premakniti cesto na pobočje; po dogovoru bodo mejo premaknili / premakniti čete proti severu
// spremeniti položaj, mesto s potegom, sunkom: zadel se je ob stol in ga premaknil; zaradi neprevidnosti je premaknil lestev in padel z nje; sliko malo premakni, da bo visela naravnost; premakniti na desno
// spremeniti položaj telesa, dela telesa: če je glavo le premaknil, ga je zabolelo; premakniti ni mogel ne rok ne nog; ko ga je obvezoval, se ni niti malo premaknil
2. narediti, da kaj preneha biti v mirujočem stanju: uprl se je z vso silo, da bi premaknil voz; bilo je tako mirno, da se noben list ni premaknil; razlegel se je signal in vlak se je premaknil / na povelje se je četa premaknila
● ekspr. nobena prošnja ga ne premakne vztraja pri svojem mnenju, odločitvi; ekspr. nikoli ni ničesar premaknil vzel; ekspr. ni premaknil pogleda z nje neprestano jo je gledal; premakniti datum sestanka preložiti, prestaviti; ekspr. tudi to ga ni premaknilo h kakemu udejstvovanju tudi to ga ni spodbudilo k udejstvovanju; ekspr. premaknili so ga v oddaljen kraj premestili, prestavili; knjiž. zgradbo novele je avtor malo premaknil spremenil
♦ geom. vzporedno premakniti narediti, da se točke predmeta, lika premikajo tako, da so poti posameznih točk vzporedne in enako dolge; šah. premakniti kralja
1. narediti, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: premaknil je vse stole v sobi; pri potresu so se skladi premaknili / premaknil je ročico in pritisnil na gumb / v aparatu se je nekaj premaknilo in ne deluje več / premakniti mejnik / premakniti cesto na pobočje; po dogovoru bodo mejo premaknili / premakniti čete proti severu
// spremeniti položaj, mesto s potegom, sunkom: zadel se je ob stol in ga premaknil; zaradi neprevidnosti je premaknil lestev in padel z nje; sliko malo premakni, da bo visela naravnost; premakniti na desno
// spremeniti položaj telesa, dela telesa: če je glavo le premaknil, ga je zabolelo; premakniti ni mogel ne rok ne nog; ko ga je obvezoval, se ni niti malo premaknil
2. narediti, da kaj preneha biti v mirujočem stanju: uprl se je z vso silo, da bi premaknil voz; bilo je tako mirno, da se noben list ni premaknil; razlegel se je signal in vlak se je premaknil / na povelje se je četa premaknila
● ekspr. nobena prošnja ga ne premakne vztraja pri svojem mnenju, odločitvi; ekspr. nikoli ni ničesar premaknil vzel; ekspr. ni premaknil pogleda z nje neprestano jo je gledal; premakniti datum sestanka preložiti, prestaviti; ekspr. tudi to ga ni premaknilo h kakemu udejstvovanju tudi to ga ni spodbudilo k udejstvovanju; ekspr. premaknili so ga v oddaljen kraj premestili, prestavili; knjiž. zgradbo novele je avtor malo premaknil spremenil
♦ geom. vzporedno premakniti narediti, da se točke predmeta, lika premikajo tako, da so poti posameznih točk vzporedne in enako dolge; šah. premakniti kralja
- premakníti se in premákniti se
1. opraviti določeno pot: nihalo se premakne vsako sekundo za nekaj centimetrov / ekspr. vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov prehodili
2. iti stran, oditi: stal je pred vrati in se ni premaknil / več dni se ni premaknil od doma; ekspr. glej, da se nikamor ne premakneš / ekspr. ne premakni se, če ti je življenje drago ostani pri miru, na mestu
3. ekspr. spremeniti se, zlasti na bolje: cela stoletja se ni nič premaknilo / njena bolezen se nikamor ne premakne se ne izboljša; dohodki se ne bodo premaknili zvišali, povečali
● ekspr. čas se ni nikamor premaknil mineval je zelo počasi; ekspr. glede stanovanja pa se ne premaknejo ničesar ne naredijo, ukrenejo; publ. naše smučarstvo se je premaknilo z mesta je začelo napredovati, se razvijati; publ. njegova zadeva se je premaknila (z mrtve točke) se je začela reševati, obravnavati
♦ film. zvok se premakne pride v neskladje s sliko zaradi prehitevanja ali zaostajanja; meteor. središče visokega zračnega pritiska se je premaknilo nad Skandinavijo
- premáknjen -a -o:
premaknjen stol; zgodba je časovno nekoliko premaknjena
● pog. ta človek je malo premaknjen čudaški, neumen
♦ fot. premaknjeni posnetek posnetek, nastal zaradi premaknitve kamere med snemanjem
Celotno geslo
Sinonimni
Prekmurski
rodják tudi roják -a m
1. sorodnik: Atyafi; rod, rodják, 'slájta KOJ 1833, 151; Od ete grozovitnoszti nad szvojim rodjákom vcsinyene je Sz. Stevana zabolelo KOJ 1848, 14; Pozdravte rojáke moje KŠ 1771, 484
2. v zvezi novi rodjak novorojenček: Te nôvi rodják de na imé Dusan krsztsen AIP 1876, br. 9, 3
1. sorodnik: Atyafi; rod, rodják, 'slájta KOJ 1833, 151; Od ete grozovitnoszti nad szvojim rodjákom vcsinyene je Sz. Stevana zabolelo KOJ 1848, 14; Pozdravte rojáke moje KŠ 1771, 484
2. v zvezi novi rodjak novorojenček: Te nôvi rodják de na imé Dusan krsztsen AIP 1876, br. 9, 3
SSKJ²
stopínja -e ž (í)
1. odtis, sled noge na podlagi: pobrisati stopinje na parketu; za seboj je puščal velike stopinje; hodil je po očetovih stopinjah v snegu; človeške, živalske stopinje; stopinje v travi
// dotik noge na podlago pri hoji: tla so se pri vsaki stopinji udirala / čeprav je pazil, so se stopinje poznale na tleh
2. korak: pri vsaki stopinji ga je zabolelo; hitre, počasne stopinje / stopinje se bližajo, izgubljajo; zunaj je zaslišala lahke stopinje / imela je še kakih deset stopinj do hiše
3. enota za merjenje temperature: odčitati stopinje; bilo je minus dvajset stopinj [–20°], pog. dvajset stopinj pod ničlo; temperatura nad sto stopinjami / stopinja Celzija enota za merjenje temperature po skali, pri kateri je vrelišče vode pri 100°
● ekspr. truden je lovil stopinje za njim šel, hodil; iti po očetovih stopinjah posnemati ga; star. nizka stopinja izobrazbe raven, stopnja; naslednje srečanje je bilo za nekaj stopinj manj prisrčno nekoliko; ekspr. svoje nazore je spremenil za sto osemdeset stopinj v celoti, popolnoma
♦ alp. stopinja vdolbina, narejena v led, sneg za oporo nog; geogr. dolžinska stopinja enota za merjenje zemljepisne dolžine; širinska stopinja enota za merjenje zemljepisne širine; geom. (kotna) stopinja devetdeseti del pravega kota; mat. ločna stopinja enota za merjenje dolžine loka, tristošestdeseti del krožnice
1. odtis, sled noge na podlagi: pobrisati stopinje na parketu; za seboj je puščal velike stopinje; hodil je po očetovih stopinjah v snegu; človeške, živalske stopinje; stopinje v travi
// dotik noge na podlago pri hoji: tla so se pri vsaki stopinji udirala / čeprav je pazil, so se stopinje poznale na tleh
2. korak: pri vsaki stopinji ga je zabolelo; hitre, počasne stopinje / stopinje se bližajo, izgubljajo; zunaj je zaslišala lahke stopinje / imela je še kakih deset stopinj do hiše
3. enota za merjenje temperature: odčitati stopinje; bilo je minus dvajset stopinj [–20°], pog. dvajset stopinj pod ničlo; temperatura nad sto stopinjami / stopinja Celzija enota za merjenje temperature po skali, pri kateri je vrelišče vode pri 100°
● ekspr. truden je lovil stopinje za njim šel, hodil; iti po očetovih stopinjah posnemati ga; star. nizka stopinja izobrazbe raven, stopnja; naslednje srečanje je bilo za nekaj stopinj manj prisrčno nekoliko; ekspr. svoje nazore je spremenil za sto osemdeset stopinj v celoti, popolnoma
♦ alp. stopinja vdolbina, narejena v led, sneg za oporo nog; geogr. dolžinska stopinja enota za merjenje zemljepisne dolžine; širinska stopinja enota za merjenje zemljepisne širine; geom. (kotna) stopinja devetdeseti del pravega kota; mat. ločna stopinja enota za merjenje dolžine loka, tristošestdeseti del krožnice
SSKJ²
tílnik -a [tudi tiu̯nik] m (ȋ)
zadnji del vratu: lasje mu segajo daleč na tilnik; zavezati si ruto na tilniku; zabolelo ga je v tilniku; močen, ekspr. bikovski tilnik; zagorel tilnik; otrpnjenje tilnika / pri padcu si je zlomil tilnik
● ekspr. skloniti, upogniti tilnik pred kom ukloniti se, vdati se; podrediti se; ekspr. upogniti, zlomiti komu tilnik pripraviti ga do tega, da zataji svoje prepričanje; narediti ga pokornega, ponižnega; knjiž. sedeti komu na tilniku sedeti komu na vratu
zadnji del vratu: lasje mu segajo daleč na tilnik; zavezati si ruto na tilniku; zabolelo ga je v tilniku; močen, ekspr. bikovski tilnik; zagorel tilnik; otrpnjenje tilnika / pri padcu si je zlomil tilnik
● ekspr. skloniti, upogniti tilnik pred kom ukloniti se, vdati se; podrediti se; ekspr. upogniti, zlomiti komu tilnik pripraviti ga do tega, da zataji svoje prepričanje; narediti ga pokornega, ponižnega; knjiž. sedeti komu na tilniku sedeti komu na vratu
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
zaboléti -ím dov., zabôlel (ẹ́ í) nav. 3. os.
1. povzročiti bolečino: glava ga je zabolela; od svetlobe so ga zabolele oči; ko se je sklonil, ga je rana zelo zabolela / od hrupa so ga zabolela ušesa; pren. zabolela sta jih sramota in krivica; posmeh ga je v srce zabolel
2. brezoseb. začutiti bolečino: stisnil mu je roko, da ga je zabolelo; zabolelo ga je pri srcu, v prsih
1. povzročiti bolečino: glava ga je zabolela; od svetlobe so ga zabolele oči; ko se je sklonil, ga je rana zelo zabolela / od hrupa so ga zabolela ušesa; pren. zabolela sta jih sramota in krivica; posmeh ga je v srce zabolel
2. brezoseb. začutiti bolečino: stisnil mu je roko, da ga je zabolelo; zabolelo ga je pri srcu, v prsih
Pravopis
zaboléti -ím dov.; drugo gl. boleti (ẹ́ í) koga Glava ga je zabolela; brezos. V prsih jo je zabolelo
Pleteršnik
zabolẹ́ti, -ím, vb. pf. zu schmerzen anfangen; zabolelo me je v prsih, ich habe in der Brust einen Schmerz empfunden.
Prekmurski
zabolèti -ím dov. zaboleti: Od etoga glásza Andrási III. szrcé zaboli KOJ 1848, 42; szamo jih je 8 ali 9 dni malo gláva zabolejla KOJ 1845, 112; Od vsze té nicsemúrnoszti je szrcé zabolelo Józsefi I. KOJ 1848, 104
Pravopis
zabútati -am dov. zabútanje (ú; ú ȗ) ob kaj Vrata so zabutala ob podboje; poud. zabutati po čem ~ ~ vratih |glasno udariti|; poud. Topovi so zabutali |začeli zamolklo streljati|; brezos., poud. zabutati komu V glavi ji je zabutalo |jo je topo zabolelo|
SSKJ²
zajáskati -am dov. (ȃ)
1. zastar. zajavkati: zabolelo ga je, da je zajaskal
2. nar. zakričati, zavpiti: zajaskal je, naj se ustavijo
// zakokodajsati: kokoši so zajaskale
1. zastar. zajavkati: zabolelo ga je, da je zajaskal
2. nar. zakričati, zavpiti: zajaskal je, naj se ustavijo
// zakokodajsati: kokoši so zajaskale
Pravopis
zavŕtati -am dov. -an -ana; zavŕtanje (ŕ; ȓ) v koga/kaj ~ ~ desko; poud.: ~ ~ bistvo problema |prodreti|; ~ ~ koga z vprašanji |začeti ga vztrajno izpraševati|; redk. zavrtati kaj ~ luknjo izvrtati; poud. V hrbtenici je zavrtala bolečina |se je pojavila|; brezos., poud. zavrtati komu Zavrtalo mu je v zobu |zabolelo ga je|
zavŕtati se -am se (ŕ; ȓ) v koga/kaj Ličinka se ~a v les; poud.: ~ ~ ~ delo |zelo se poglobiti|; ~ ~ ~ obiskovalca s pogledom |preiskujoče, ostro ga pogledati|
zavŕtati se -am se (ŕ; ȓ) v koga/kaj Ličinka se ~a v les; poud.: ~ ~ ~ delo |zelo se poglobiti|; ~ ~ ~ obiskovalca s pogledom |preiskujoče, ostro ga pogledati|
SSKJ²
Število zadetkov: 17
Dostopnost