Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
čést -i ž čast: Cséſzt hisnikov SM 1747, 37; naſſa cséſzt KŠ 1754, 105; Cséſzt duſevni paſztérov KŠ 1771, 21; Csészt Jezusi KAJ 1848, 9; ſze zchéſzti ſzvoje zpozábio TF 1715, 4; Cséſzti ſzveczke dika SM 1747, 77; ne dám moje cséſzti KŠ 1754, 150; Od zacsétka cséſzti Ivanove KŠ 1771, 172; czérkevne cséſzti BKM 1789, 3b; more szcsészti doli povedati AI 1875, kaz. br. 2; Vtoj cséſzti KŠ 1754, 105; Vkoj cséſzti KŠ 1771, 632; v-duhovnoj csészti KAJ 1848, 1
Prekmurski
fundálivati -am nedov. utrjevati, delati temelje: I tiſzi od zacsétka, Goſzpodne, zemlo fundálivao KŠ 1771, 672; ka je vu nyem, szi ti fundálivao TA 1848, 73
fundálivani -a -o utrjevan, utemeljevan: Csi li oſztánete vu vöri fundálivani i krepki KŠ 1771, 605; ár je na pecsini fundálivana KŠ 1771, 23; On je trdno fundálivan na szvéti goráj TA 1848, 71
Prekmurski
glasovìtnost -i ž slava: Od zacsetka glaszovitnosti toga romarszkoga meszta KOJ (1914), 105
Prekmurski
greišìti tudi grejšìti tudi grešìti tudi grišíti -ím dov. grešiti: ſzmo ſze nej ſzrame'slüvali griſiti KMK 1780, 77; Zná ſzamo li grejſiti BKM 1789, 13; Véteni; gresiti KOJ 1833, 188; ino ako sto greiſi SM 1747, 14; vrág od zacsetka grisi KŠ 1754, 70; Ármi vſzaki dén vnogo greſimo TF 1715, 29; vnogo grisimo KŠ 1754, 169; ki grisijo KŠ 1771, 641; da bi vi ne greiſili SM 1747, 14; idi i vecs ne grejsi KŠ 1771, 292; ali ne grejſte KŠ 1771, 582; ne bom vecs griſio KMK 1780, 79; Gresijo ne bodem BKM 1789, 3b; Grejſili bomo KŠ 1771, 460; vám piſem: naj ne grisite KŠ 1771, 727
grišéči -a -e grešeč: Tak pa grisécsi prouti bratom, prouti Kriſztuſi grisite KŠ 1771, 505
Prekmurski
grǜntati -am nedov.
1. utemeljevati: on preprávla bolvansztvo, I grünta právo krsztsansztvo KAJ 1848, 9; Ti szi od zacsétka zemlo grüntao TA 1848, 83; Grüntao düs zvelicsanye KAJ 1848, 61
2. premišljevati, razglabljati: Po vüsztaj ti málicski ino czeczajoucsi grüntao szi szi zmo'znoszt TA 1848, 7
grǜntani -a -o utemeljevan, utemeljen: Vöre naivékſi Artikulusi, vu poſzleidnyem leipom rédi grüntani Jeſzo SM 1747, 33; Vidis krsztsansztva oltáre, Grüntane na rüs bolvansztva KAJ 1848, 103
Prekmurski
kàkši -a -e ozir. zaim.
1. kakšen, kateri: I kaj te na roké vzemejo, da ſzkákſim talom ne vdáris vkamen nogou tvojo KŠ 1771, 176
2. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnikih kakršen: bode vſzáki csüo, Káksi je on tü nigda bio KŠ 1754, 271; je Nouvi Zákon .. Sirianſzki jezik kákſi je teda rasérjeni bio KŠ 1771, A5a; kákſaje vraisja zla volja TF 1715, 28; velika moka, kákſa je nej bila od zacsétka ſzvejta KŠ 1771, 80; na ete, kákſega ſtés jezik obrnyeni KŠ 1771, A7a; ſztákſov páſzkov, zkákſov ſzem naibole mogau TF 1715, 9; Katekizmus .. kákſiva ſzem jaſz li dvá vido KŠ 1754, 3b; Steri .. kákſi ſzo tútorje KŠ 1754, 31; Ta dugoványa, kákſa jeſzo, a) Ta ſzmert SM 1747, 37; tejla dela, kákſa ſzo eta KŠ 1771, 568; Evangyeliſte, kákſi je i vecs bilou KŠ 1771, 158
Prekmurski
kònec1 -nca m
1. konec, del, najbolj oddaljen od izhodišča: Finis Konecz KMS 1780, A9b; Konecz TF 1715, 48; posli Lázara, naj namocsi konecz prſzta ſzvojega vu vodou KŠ 1771, 226
2. kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na a) čas: doli ſzi je ſzeo zhlápcmi, da bi vido konecz KŠ 1771, 91; Od koncza ſzvejta KŠ 1771, 79; kai ſze Bogá ſzamoga doſztoy, kai je rezi zacsétka, i koncza SM 1747, 33; I ſzteim ſzklenyenim ali prikapcsenim konczom etoga ſzveita SM 1747, 37; Ja ſzem A ino O, zacsétek i konecz KŠ 1754, 89; Oh dobrouta vekivecsna, zacsétek moj, i konecz KM 1783, 3; K-konczi nyim kpomoucsi bou BKM 1789, 314; Ka-je 'sitka konecz SŠ 1796, 7; potom obráza drevenenye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8 b) dogajanje: teda ſze konecz vcſini hüdobi SM 1747, 16; Satan razdejlo ſze je, nemore oſztáti, nego konecz má KŠ 1771, 110; Kteri grejhom koncza ne vcſinijo BKM 1789, 46; Králeſztvo nyegovo Koncza nede melo BRM 1823, 10; Mecsi nepriátelov je konecz na veke TA 1848, 7; Ki bojni konecz vr'ze po vszem szvêti TA 1848, 38; ka bi eti poszlavci pogodbov zburkanyi konec vrgli AI 1875, kaz. br. 3
3. smrt: Ár oni konecz je ſzmrt KŠ 1771, 460; Zdr'zi ga vu právoj vöri notr do koncza KŠ 1754, 244; Ki konecz je pogibelnoſzt KŠ 1771, 598
4. v zvezi z dati, vzeti umreti, poginiti: da jih je 10 jezér na mesti koncza dálo KOJ 1848, 9; ruszki boj 'saloszten konecz je vzeo KOJ 1848, 119
5. izraža najvišjo možno mero, namen: Ki pa do koncza oſztáne, téſze zvelicsa KŠ 1771, 33; szluga pa beté'zen bodoucsi ſze je k-konczi pribli'závao KŠ 1771, 187; 'Zivi tak 'znyimi na té konecz, na ſteroga gledoucs ſzo vö ſtámpane BKM 1789, 5b; Vszákoga Národa napinyávanye, i konecz v-tom sztoji KOJ 1833, IX
6. v prislovni rabi končno, nazadnje: i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; nakonczi da donok obládamo ino boy ob TF 1715, 30; Dai mi i na konczi bláſeno mreiti SM 1747, 54; Na konecz veli tam ſztojécsim: mér vám bojdi KŠ 1771, 261; Kakda je ſzpadno Sámſon konczovi vu Filiſzteuſſove roké KM 1796, 50; ina konecz konczi dare naſſa poſzleidnya vöra pride TF 1715, 30; Na konecz koncza pa dáj da jasz vu etoj vöri KŠ 1754, 239; naj, na konecz, kmeni hodécsa, me ne razdrá'zd'zi KŠ 1771, 231
Prekmurski
kralǜvanje -a s kraljevanje: vu 14. leti nyegovoga kralüvanya KŠ 1771, 765; Dávidovoga kralüvanya gledalo TA 1848, 81; vu zacsétki kralüvanya KOJ 1848, 32; Od zacsétka Saulovoga kralüvanya KM 1796, 53; nej szo vszáksi za kralüvanye goriszkrmleni KOJ 1848, 14; Vu Lajosa I. kralüvanyi sze má imenüvati KOJ 1848, 47
Prekmurski
máu in máo mála m, v prislovni rabi čas, časovno razdobje: od mojega detinſztva malü do etoga cſaſza TF 1715, 46; Mislenye Cslovecsánſzkoga ſzerczá je hüdo od detinſztva mau SM 1747, 8; Ka je do eti máu nei dál SM 1747, 73; Delai od etih mau vu mojoi Düſsi SM 1747, 49; Mislejnye ſzrczá cslovecsega je hüdo od detinſztva máo KŠ 1754, 71; Od eti máo je ſzin cslovecsi ſzedécſi KŠ 1754, 113; zemlé gibanye, kákſega je nej bilou, od koga máo ſzo lidjé bili na zemli KŠ 1771, 795; Ár, od ſteroga máo ſzo ocsáki záſzpali, vſza tak ſztojijo KŠ 1771, 722; ka je od zacsétka máo obdr'zano KŠ 1771, A2b; Od tiſztoga máo je zácsao Je'zus predgati KŠ 1771, 12; od ſzéga máo bodete vidili Sziná cslovecsega ſzedécsega na deſzniczi KŠ 1771, 91; ti morem zahváliti, ka ſzi me do eti máo na pobougsanye pocsakao KM 1783, 6; od ſzvoje mladoſzti máo ſze je navado mertücslivo 'siveti KM 1790, 44; ka ſzi nej pravicsno od mala tvojega z-zſrczá ſztálno lübo Bogá KM 1783, 285; Sámuel ſze je pa gyedrno paſcso od ſzvojega detinſztva máo pred Heliom Goſzpodni vörno ſzlü'ſiti KM 1796, 52; Ki nám je do tej mao, 'Zitek i zdrávje dao BKM 1789, 353; Od eti mao dobra vola BKM 1789, 24; Oni sze nájbole od 179 ½ leta máo krouto szkrbijo KOJ 1833, VIII; naj sze nebori prouti ravnitelsztvi, ka nikomi od Adama i Ejve máo rou'se nerodi KOJ 1845, 4; Vcsenyé sze k-vszáksemi máli z-molitvami, i z-kratkov popevkov zacsne KOJ 1845, 9; ne more na isztinszko pôt nájti, da do etoga mao niscse nê pokázao AI 1875, kaz. br. 1; Od 'zétve mao velika szühocsa trpi AI 1875, kaz. br. 8
Prekmurski
nèpravìčen -čna -o prid. nepravičen: Ár je nej nepravicsen Boug KŠ 1771, 680; I pohválo je goſzpod toga nepravicsnoga Safara KŠ 1771, 225; Znepravicsnim preküpcsüvanyem KŠ 1754, 49; Szmej ſze ſto zváſz právdivati pred nepravicsnimi ſzodczi KŠ 1771, 499
nèpravìčni -a -o sam. nepravični, krivični: Sztrejbi vö ka je nepravicsno KŠ 1754, 254; Bog, gda náſz znepravicsni pravicsne vcsini KŠ 1754, 82; Od zacsétka ſzvitá je vſzigdár vecs ti nepravicni KŠ 1754, 10b; Toga ſzte vzéli po rokaj nepravicsni KŠ 1771, 346; i dá desd'za tim pravicnim i nepravicsnim KŠ 1754, 168; i dá deſcs na pravicsne i nepravicsne KŠ 1771, 17
Prekmurski
nèsti nesém nedov.
1. nesti, držati kaj težjega in hoditi: na Vüzenſzko Nedelo ſze dá [Janez ev.] v-czérkev neſzti KŠ 1771, 261; vſzáko dejte knige peſzmene neſzé ſzebov vu czérkev BKM 1789, 6; csaplo, ka szvoje mláde z-ednoga türna vu bli'snyo trsztino neszé KOJ 1848, 4; Máli vucsenik knige neszé z-szebom vu sôlo KAJ 1870, 6; i neſzéjo nyemi ednoga ſzlejpoga KŠ 1771, 127; zájmlite 'ze i neſzte ſztarisini KŠ 1771, 269; Evangyeliom, doli ſzpiſzanoga ſzo ſzebom neſzli KŠ 1771, 3 (B2a); I pripravili ſzo Simona ka bi neſzao kris nyegov KŠ 1771, 152
2. prinašati, darovati: gda je v-Jeru'zálem ſou i álmoſtvo neſzao KŠ 1771, 555; Pred té me molitvi jaſz neszém BKM 1789, 363; Vecsno blágo neszé BKM 1789, 11; I v-dühovnoj csészti neszé pred tébe áldov szvoj KAJ 1848, 6; Neszémo Pred té áldov pobo'znoszti KAJ 1848, 8; nyegovo Düſso vu tvoi odicseni orſzág neſzéio SM 1747, 64; te pobo'zne po ſzmrti vnebéſza neſzéjo KŠ 1754, 94; angyelje ne neſzéjo prouti nyim Goſzpodna prekléto ſzoudbo KŠ 1771, 720
3. dajati sad, plod: Liki rozga ne more ſzáda neſzti ſzáma od ſzébe KŠ 1771, 316
4. izločati jajca: Tojni; neszti KOJ 1833, 176; kokôsi szo iszkale záütrik i neszle szo v-gnezda KAJ 1870, 100
nèsti se nesém se
1. dvigati se: Záto tá nihájmo rejcs od zacsétka, na popolnejſa ſze neſzmo KŠ 1771, 679
2. umirati: En za drügim ſze tá neſzé SŠ 1796, 143
neséči -a -e noseč: ſzrécsa váj eden cslovik vrcs vodé neſzécsi KŠ 1771, 245
nèšeni -a -o nesen: dobro zbit neſſeni domou KM 1790, 76; nego je na plécsi neſſena KM 1796, 61; noſzécsi neſenoga od ſtiraj KŠ 1771, 106; pren. nego od Dá Szvétoga neſeni ſzo gúcsali lidjé KŠ 1771, 719; i neſeni je od angyelov vu krilo Ábrahamovo KŠ 1771, 226
Prekmurski
obstáti -stojím nedov.
1. vztrajati, vzdržati: da morete vſza opravivſi, obſztáti KŠ 1771, 587; ki je teliko hüda zadejvao pápinszkim dühovnikom, da szo nej mogli obsztáti KOJ 1914, 119; naj k-tebi ſze tak prikapcſim, da vu tebi obsztojim KM 1783, 228; On me zdr'zi, da obſztojim BKM 1789, 425; On me zdr'zi, da obſztojim SŠ 1796, 113; Da mocsno obsztojim KAJ 1848, 101; Ki pa notri poglédne vu popolno pravdo ſzloboſcsine, i obſztoji vnyej KŠ 1771, 747; Ár da je obecsati ſzmeo, Obſztoji vſzvojoj rejcsi BKM 1789, 247; Li, ki glász tvoj bôga, Tu i tam obsztoji KAJ 1848, 22; Goszpodne! sto obsztoji TA 1848, 109; Naj Vnevouli obſztojimo KŠ 1754, 268; ga ne zatajimo, nego 'znyim obſztojimo KŠ 1771, 842; Vcsi náſz, Da verni obſztojimo BRM 1823, 85; Bojdi nam veren voditel, Da vu veri obsztojimo KAJ 1848, 122; Szamohválczi ne obsztoio pred tvoimi Ocsmi ABC 1725, A7b; Dobra decza veſzelijo, V-nedú'znoſzti obſztojijo BRM 1823, 414; Záto neobsztojijo ti neverni vu szôdbi TA 1848, 3; Obſztoj mocsen vnevouli BKM 1789, 256; Vu Evangyeliomi ſztálni obſztojmo KŠ 1771, 673; Vu právov vori dokoncza obſztojmo BKM 1789, 327; naj obſztojim do koncza vu tvojoj ſz. miloſcsi KMK 1780, 111; da je Szin-Cslovekom pousztao, ali navküp i Boug obsztao KM 1783, 261; Ár je Károl ſztálno vören obſztao KM 1790, 58; Jeli Salamon ſztálno obſztao pouleg dobroga zacsétka KM 1796, 67; I kaj ſzte obſztali v-'selnoj mirovcsini SIZ 1807, 51; jeli sze 'selezni szlovenje morejo meriti z-szalaszkimi, ki szo vszigdár sztálni pápinci obsztáli KOJ 1845, 80
2. ostati: Trdi gründ Bo'zi obſztoji KŠ 1754, 130; Szamo tou, da v-tom szkoro vszigdár more pri dánoj Formi obsztáti KOJ 1833, 83; i ſzloboscsino ſzta proſzila pri nyih obſztati ABC 1725, 62; szo szi pa radi katolicsanszko vero zvolili i na meszti obsztáli KOJ 1914, 150; Vekivecsnoſzt Obſztoji vetoj jakoſzti Vſzigdár vednákoj ſztálnoſzti KŠ 1754, 273
Prekmurski
odrínoti -em dov. odriniti, preprečiti: eto sze na zapôved visesznoszti more v-csaszi odrinoti AIP 1876, br. 4, 2; Vsze hüde vdárcze odrihni KAJ 1848, 77; Odrihno szi bojazni zrok KAJ 1848, 374; Roditelje vse odnyega odrinejo BJ 1886, 10
odrínjeni -a -o odvrnjen, preprečen: 'Zmécsa zacsétka pomali odrinyena bode AIP 1876, br. 1, 2
Prekmurski
písk -a m črka: eden piſzk, ali edna piknyicza ne prejde zprávde KŠ 1771, 14; I csi bi ti tak Vszáki piszk nezgrüntan bio KAJ 1848, 134; Ki je ſzpodobne náſz vcsino ſzluge nouvoga Zákona, nej piſzka KŠ 1771, 533; I ſzoudilo te bode tebé po piſzki i obrizávanyi preſztoupnika právde KŠ 1771, 452; Piszki sze nemorejo csüti KAJ 1870, 7; Govorenya z-recsi, kotrige z-piszkov sztojijo KAJ 1870, 6; tak je pá potrejbno váſz vcsiti na nike piſzke zacsétka rejcsi Bo'ze KŠ 1771, 679; Gda cstém, videne piszke na szlüsane premenyávam KAJ 1870, 6; Bio je pa napiſzek napiſzani z-Grcskimi i Rimſzkimi i 'Zidovſzkimi piſzkmi KŠ 1771, 252; Stampana Zpiſzkmi Sieſs Jó'sef Jánoſa KMK 1780, A (1); Stampana z Soule piſzkmi KM 1790, 1; Szpiszkmi SIZ 1807, 1; Stampane sz-Kultsár Kataline piſzkmi BRM 1823, I; Stampane z sztroskom i piskmi Reichard Károla TA 1848, 1
Prekmurski
póleg tudi póuleg tudi póulek predl. z rod.
1. poleg, za izražanje položaja v bližini: Neimai drügi Bogouv poleg mene SM 1747, 45; On je kako edno vſzadjeno drevo poleg potoka SM 1747, 92; Jeli je Salamon ſztálno obſztao pouleg ſzvojega dobroga zacsétka KM 1796, 67; Nemai drugi Bougov pouleg ino Zvüna mené TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv pouleg méne ABC 1725, A4a; Vöra törſzka ſtera pouleg ednoga Bogá i Mahumeda vörje KŠ 1754, 85; tou je, kotero je pouleg pouti ſzejjano KŠ 1771, 43; Pouleg járkov ſze práj dr'zijo fticze nebeſzke BKM 1789, 6; ſtera pomoucs bode pouleg nyega SIZ 1807, 5; naj sze pouleg nassega i nyegovoga Jezika navcsimo KOJ 1833, X
2. po, ob, pri, za izražanje načina stanja ali dogajanja: Dai nam siveti ino gori odráſzti poleg tvoie ſzvéte vollye TF 1715, A6b; ino je gori ſztano na trétyi dén, poleg piſzma SM 1747, 14; Cslovik more poleg ſzvojega kerſztnoga obecsánya oſztánoti SM 1747, 22; Kis Jánosa ſzkrb, ki pôleg ſzvoje paſztérſzke dú'znoſzti poglednovsi te Gmaine BRM 1823, IV; Ni nye vrêdno nezvisávam Pôleg dú'znoszti moje KAJ 1848, 154; Szôdi mené Goszpodne, pôleg moje pravicze TA 1848, 6; golôbje szo pôleg etóga tanacsa csinili KAJ 1870, 144; Poleg priglihe dugovány KAJ 1870, 172; Po novom leti szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; Nasi miniszterje szo 'ze dvakrat v Becsi bili pôleg toga dugoványa AIP 1876, br. 4, 3; Za prirodopis se zové ono znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen AI 1878, 4; Bogá .. ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; Kriſztus je m’ru pouleg tejla, ali pouleg dühá je o'zivlen KŠ 1754, 111; je zapovid dáu nyim, pouleg ſtere májo ſzvojo cséſzt doprnáſati KŠ 1754, 34; I dáli bi áldov pouleg povejdanya vu právdi Goſzpodna KŠ 1771, 169; Molimo naj Bogá, kakti náj viſesnyega Goſzpouda pouleg du'snoſzti poſtüjemo KMK 1780, 24; Pomiluj nász pouleg vöre KM 1783, 259; Grejhe tvoje vſako leto pouleg Sz. Materé Czérkvi právde vadlüj KM 1790, 111; Pouleg obſinſzkoga racsúna Od Kriſztuſſovoga narodjenyá vu 65tom leti KM 1796, 131; Zobſztom mi ga scsé dati, Nej pouleg moje vrejdnoſzti SŠ 1796, 136; kaj hi'sniczke pouleg nyegove ſzvéte právde 'sivéjo SIZ 1807, 8; morejo pouleg du'snoszti vszi Fárni skolniczke vcsiti KOJ 1833, III; Szmiluj sze poulek tvoje miloszrcsnoszti KOJ 1845, 127; Tüdi Bethlen Gábor pouleg dogúcsanya k nyemi pripela erdélce KOJ 1848, 87
3. razen: Pouleg toga tkálecz KŠ 1771, 432; Kriſztina je ſzirouta bila, ali pouleg toga pobo'sna KM 1790, 40; Poulek vszega toga je veliko hasznilo KOJ 1848, 46
Prekmurski
pràviti právim nedov.
1. praviti, govoriti: Ár, ká ſze ſzkrivoma godijo od nyih, grdou je eſcse praviti KŠ 1771, 584; Margêca, zácso praviti, pa sze AI 1875, kaz. br. 7; po vöri právim, pravicſen poſztáne cslovik TF 1715, 19; Zaiſztino právim tebi KŠ 1754, 143; Iſztino právim vu Kriſztuſi KŠ 1771, 467; Právis kaiſzo Bosje ſzvéte zapóveidi napiſzane TF 1715, 12; Zakaj právis nám, i nej, meni KŠ 1754, 167; Szvéti Pavel na pervom táli tak právi TF 1715, 3; Od etih zapóvidi právi Goszpod ABC 1725, A4b; Od etih zapouvedi právi Goſzpoud SM 1747, 46; Lejhko záto, ka tvoj nepriáteo právi, ka KŠ 1754, 10a; gde a) právi, ka je a. Áronſzko puno zmenkanya KŠ 1771, 670; právo rokou na cselo polo'sivſi právi KMK 1780, 9; Drügi csednejſi pojbár právi nyemi KM 1790, 18; Tou tak právi Kriſztus pri Mátaji SŠ 1796, 8; Zaka právi te neveren preklétsztvo na Bôga TA 1848, 8; No, no právi Jo'zef szmejom AI 1875, kaz. br. 7; Ka tebi vučitel právi ali káže BJ 1886, 5; Tak vcſimo ino právimo mi TF 1715, 19; ſz. piſzmo, ſtero mi právimo, ka je od zacsétka csiſzto obdr'záno KŠ 1771, A2b; i dönok právis KŠ 1754, 20; Kakda právite düsi mojoj, naj leti na goré TA 1848, 9; te dobi kai one obeicſejo ino právio TF 1715, 44; Jaj onim, ſteri to hüdo dobro právijo KŠ 1754, 56; I po Proroki to pravio, Kaj Szina scsé vö poſzlati BRM 1823, 3; Vnogi právijo: Sto nam szká'ze gda dobro TA 1848, 4; Hercegovinanci, kak ete dni glászi právijo AI 1875, kaz. br. 3; Nepravi nikaj vučiteli BJ 1886, 5; I csi bode vama ſto kaj pravo, povejta KŠ 1771, 67; Vnogo ji bode pravilo vonom dnévi KŠ 1771, 23; Ár ovo vſzi národi Blaj'zeno do me pravili BKM 1789, 16; Glédali ſzo záto eden na drügoga vucseniczke, dvojécsi, od koga bi pravo KŠ 1771, 312; Ár i po'zelejnya ne bi znao, ka je grejh, da bi právda ne právila: ne po'zeli KŠ 1771, 462; I ne ſtimajte eſcse kaj bi pravili vu ſzebi KŠ 1771, 9; i kricsao je govorécsi: té je bio, koga ſzam pravo KŠ 1771, 265; tou ſzi iſztino právila KŠ 1771, 275; Pravo je záto Jezus KŠ 1771, 293; pravo je Lajos KM 1790, 20; Ádami je pa pravo KM 1796, 7; Boug je pravo SIZ 1807, 7; ono, stero je Boug mládomi lüsztvi pravo KOJ 1833, VII; Vnogokrát nyemi je oča pravo, ka BJ 1886, 8; právila je: jaſz ne vejm, ka bajajo lidjé KM 1790, 46; Mati etak je právila dejteti KAJ 1870; Jo'zef – právla 'zena AI 1875, kaz. br. 7
2. imenovati, imeti koga za kaj: Jezus nyemi je pa erkao: ka me právis dobroga KŠ 1771, 133; Pilátus pa veli: koga právite krála 'Zidovſzkoga KŠ 1771, 152; je pitao vucsenike ſzvoje koga me právijo lidjé biti KŠ 1771, 127; i publikánuske ſzo pravicsnoga pravili Bogá KŠ 1771, 189; vrági dávamo i nyega ſztvoritela etc. právimo KŠ 1754, 17
pràviti se právim se
1. imenovati se: eden zti dvanájſzet, ki ſze právi Judas Iskariotes KŠ 1771, 88
2. praviti se, govoriti se: ka ſze vu nyegovoj naturi od nyega právi KŠ 1754, 16; onim pa, ki ſzo zvüna, vu prilikaj ſze nyim vſza právijo KŠ 1771, 112
právleni -a -o govorjen, povedan: Lüſztvo je pa zednákov pámetjov poſzlüſalo ona, ſtera ſzo od Filippa právlena KŠ 1771, 364; ka ſzo vſza ona, ſtera ſzo vu Proroczki Knigaj, ali od Kriſztuſſa právlena KM 1796, 84
Prekmurski
prelejáti tudi preleáti tudi prelijáti -lijém dov. preliti: Steri prelijé krv cslovecso KŠ 1754, 40; Nedú'zni krv prelijéjo BKM 1789, 352; Za grejhe ſzi krv prelejo BKM 1789, 51; je kerv preleao TF 1715, 39; je prelejao TF 1715, 38; je ſz. krv prelejao KŠ 1754, 230; je Szvo ſzvéto Krv prelejo BKM 1789, 6; szo ráj szvojo krv preliali KOJ 1845, 84
prelejáti se tudi preleáti se tudi prelijáti se -lijém se preliti se: kervi kotera ſze prelijé TF 1715, 39; ſtera ſze za váſz prelejé KŠ 1754, 202; ſtera ſze prelijé KŠ 1771, 246; Za váſz ſzeje prelealo TF 1715, 45; znamenye ſzeje preleijalo TF 1715, 40
prelejáni tudi preleáni -a -o prelit: I, gda je prelejána krv Stevana KŠ 1771, 412; dokecs zádnyis ta prelejána krv sze vküpzmesa AIP 1876, br. 7, 2; Za váſz je dáno i prelejáno na odpüscsanye grejhov KŠ 1754, 207; kerv, kako je pravicsno za moje greihe preleána TF 1715, 40; Naj ſze vö ziſcse krv vſzej prorokov preleána od zacsétka ſzvejta KŠ 1771, 210
Prekmurski
premenjávanje tudi preminjávanje -a s spreminjanje, sprememba: Záto sze premenyávanye vrêmena z-letanya lásztvic vgoniti dá KAJ 1870, 104; Miniszterszko preminyávanye bilo preminôcsem mêszeci AI 1875, br. 1, 2; Pri nasoj szodbeniji sze med csesztnikmi nê dávno velko premenyávanye zgodilo AIP 1876, br. 6, 7; Vekivekouma brezi koncza i preminyávanya KŠ 1754, 144; pri ſterom nega preminyávanya KŠ 1771, 746; ino za premenyávanya glásza volo zmislena KOJ 1833, 10; i pá za volo preminyávanya szi sinyek skráble AI 1875, br. 2, 7; ino za preminyávanya glásza volo AIN 1876, 9; I nedás meszta premenyávanyi V-recsi KAJ 1848, 21; Sto bi naisao premenyávanye V isztinitoszti KAJ 1848, 2; vtelikájſem preminyávanyi ſzveczkoga dugoványa KŠ 1771, A2b; ino vu premenyávanyi, dp. méz KOJ 1833, 13; V-sorsa premenyávanyi KAJ 1848, 218; ka ſzo od zacsétka ſzvejta velika preminyávanya bilá KM 1790, 22
Prekmurski
pretèčti -tečém dov. preteči, miniti: Hiti! ár dén pretecsé KAJ 1848, 156; Csi leto pretecsé, vsze sze znôvics zacsne KAJ 1870, 160; Pretecséjo brez’ racsúna Dnévi, ino mejszeczi KM 1783, 297; i komaj je pretekla edna mála vöra KAJ 1870, 143; Kak je tejh 9 lejt preteklo, szo KOJ 1848, 8; Keliko lejt je preteklo od zacsétka ſzvejta KM 1796, 11
pretekóči -a -e pretekel, minul: Ti szi v-dnévi pretekôcsi Povszéd bio KAJ 1848, 73; Naime zdâ, gda szkoncsávamo To pretekôcse leto KAJ 1848, 402
pretèčeni -a -o pretekel, minul: Za edno pretecseno letto bi mogli ti prvi deszét domou nazáj pridti KOJ 1833, XVI; Gorizapiszan zalo'z sze more za pretecsene 15 dnih goripiszanya odati AIP 1876, br. 4, 2
Prekmurski
rezi predl. z rod. brez: kai ſze Boga ſzamoga doſztoy, kai je rezi zacsétka, i koncza SM 1747, 33; gdaje pod sztrêhov hrámba kak vu nasem kráji na prtolêtje rez’ krme (prázna) bila AIP 1876, br. 6, 8
Število zadetkov: 29