vísiti -ím nedov.
1. viseti: Cslovik, steri na dreivi viſzi SM 1747, 17; Sztènna tábla na szténi viszi KAJ 1870, 91; doli obernjenov glavov na zádnji nogáj visi AI 1878, 7; Ka je ſzkri'za viſzilo KŠ 1754, 258; na drügoj sztejni szo viszile solszke regule KOJ 1845, 6; pren. naſſa velika nevola, ſtera nám na glávi viſzi KŠ 1754, 212
2. biti odvisen: Ar je vſze lüſztvo viſzilo od nyega poſzlüſajoucse KŠ 1771, 238; I viſzim od tébe BKM 1789, 366; Vu etivi dvej zapouvidaj viſzi czejla právda KŠ 1771, 75; bojno z-satanom, od ſtere viſzi ali korouna, ali kaſtiga vekivecsna KM 1783, 196; rejcs Bo'za Zſtere zvelicsanye viſzi BKM 1789, 23; ali edna od te drüge viszi KOJ 1833, 114; Hranênye ne viszi jedino od krvi AIP 1876, br. 3, 6; od tébe viſzimo KŠ 1771, 838; Ár od tébe viſzimo mi BKM 1789, 135; Ár od tébe i mi viszimo KAJ 1848, 313; Vsza, vsza od nyega viszijo KAJ 1848, 13
viséči -a -e viseč: na kri'snom viszécs drejvi KM 1783, 243; ki ſzi na kri'snom drejvi viſzécſi pravo KM 1783, 77; od viszécse zláte pecsati zláti liszt imenüvan KOJ 1848, 35; gda ſzi nyega na kriſi viſzécsega glédala KM 1783, 81; Kak ſzo pa barbaruske vidili viſzécso to ſztvár KŠ 1771, 427
Zadetki iskanja
Prekmurski
Prekmurski
vóuski tudi vóski -a -o prid. ozek, ki ima majhno razsežnost glede na širino: Keskeny, vôszki -a -o AIN 1876, 12; Hert má voskoga i stišnjenoga zádnjega tela AI 1878, 8; Škorpion má voski zádnji tao AI 1878, 39; pren. Ar teſzna ſzo vráta i voſzka je pout KŠ 1754, 143; i vouſzka je ta pout KŠ 1771, 22; ſteri to vouſzko pout nájdejo, ſtera na 'zitek pela KŠ 1754, 11b; bomo nazháj poglednoli na eto zdaj escse vôszko ali szledi sürko pôt AI 1875, kaz. br. 1; Ino po toj vouſzkoj czeſzti Li nyega naſzledüje BKM 1789, 258; Nej ſzte vouſzki vnami KŠ 1771, 539
voskéjši -a -e ožji: prileti k-csele potoki, steroga nema csasza dugo preglejüvati, gde bi bio voszkejsi KOJ 1848, 74; ta znotrejsnya [soba] pa malo voszkejsa KOJ 1845, 38; Protesztantje szo zaglüsali za razproztrejnye na voszkejse prirezanih sloboscsin KOJ 1848, 108
nájvoskéjši -a -e najožji: Jeszo kôla cêle, pô- i strttálne mere Tá ova szo jáko sürka, eta pa najvoszkêsa KAJ 1870, 72
voskéjši -a -e ožji: prileti k-csele potoki, steroga nema csasza dugo preglejüvati, gde bi bio voszkejsi KOJ 1848, 74; ta znotrejsnya [soba] pa malo voszkejsa KOJ 1845, 38; Protesztantje szo zaglüsali za razproztrejnye na voszkejse prirezanih sloboscsin KOJ 1848, 108
nájvoskéjši -a -e najožji: Jeszo kôla cêle, pô- i strttálne mere Tá ova szo jáko sürka, eta pa najvoszkêsa KAJ 1870, 72
Pleteršnik
zȃdnji, adj. 1) hinten befindlich, der hintere, Hinter-; zadnja vrata, das Hinterthor; zadnje noge, die Hinterfüße; zadnji kolesi, die zwei Hinterräder (am Wagen); — 2) am Ende befindlich, End-, der letzte; zadnja vrsta, die Endzeile, die letzte Zeile; zadnja cena; zadnja ura, die Sterbestunde; to je moja zadnja beseda; zadnji cilj in konec, der Endzweck, Cig.; vsi do zadnjega, durchaus alle; na zadnje, zuletzt; zuguterletzt; na zadnje so se vsi zopet sprijaznili; na zadnje me boš še tožil, am Ende wirst du mich klagen.
Prekmurski
zádnji -a -e prid.
1. zadnji, ki leži, je zadaj: Utolsó; szlejdnyi, zádnyi -a -o KOJ 1833, 179; Hert má voskoga i stišnjenoga zádnjega tela AI 1878, 8; I on je bio vzádnyem ſztráni na zglávniki le'zécsi KŠ 1771, 114; Te prednji i 5. krátki prstov zádnji nog so prosti AI 1878, 7; Medved se na zádnje noge postávi AI 1878, 10; na zádnjih nogáj visi AI 1878, 7
2. za katerim ne nastopi kaj istovrstnega: Govorécsi: kaj eti zádnji ſzo li edno vöro delali KŠ 1771, 65
zadnjéjši tudi zadnjéši -a -e bolj zadnji: ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; eden vküpglasznik sze má k-tomi zádnyejsemi prikapcsiti KOJ 1833, 6; vcsi me tak na poniznoszt K-onim, ki szo zadnyêsi KAJ 1848, 233
1. zadnji, ki leži, je zadaj: Utolsó; szlejdnyi, zádnyi -a -o KOJ 1833, 179; Hert má voskoga i stišnjenoga zádnjega tela AI 1878, 8; I on je bio vzádnyem ſztráni na zglávniki le'zécsi KŠ 1771, 114; Te prednji i 5. krátki prstov zádnji nog so prosti AI 1878, 7; Medved se na zádnje noge postávi AI 1878, 10; na zádnjih nogáj visi AI 1878, 7
2. za katerim ne nastopi kaj istovrstnega: Govorécsi: kaj eti zádnji ſzo li edno vöro delali KŠ 1771, 65
zadnjéjši tudi zadnjéši -a -e bolj zadnji: ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; eden vküpglasznik sze má k-tomi zádnyejsemi prikapcsiti KOJ 1833, 6; vcsi me tak na poniznoszt K-onim, ki szo zadnyêsi KAJ 1848, 233
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
zadnji sam., F9, adsummum, k'vekſhimu, k'ẛadnîmu, narvezh; deniquè, k'ẛadnîmu, h'konzu; extremò, k'ṡadnîmu; extremum, extremitas, konez, tú ṡadnîe; extremus, tá ṡadnî, ali ta na kraju; posticus, -a, -um, tá ṡadnî; praeposterus, -a, -um, napúk, naṡai, ta ṡadnî, ta cilú ṡadnĵ; ultimatim, k'ṡadnîmu
- zadnjejši , citerior, ta ẛadnîſhi
- najzadnji , F3, noviſsimus, -a, -um, tá puſledni, ta narṡadnî; omnium ultimus, tá narṡadnî; ultimus, -a, -um, puſlednî, ta narṡadnî
Vorenc
zadnji prid., F17, aplustre, vel sumitas puppis, viſſokúſt tega ẛadnîga kerma v'ladji; posticum, -ci, ta ṡadnîa vratiza per hiſhi; puppis, -is, ta ṡadni konez v'ladji, ali v'barki; supremus suis annis, v'ſvoih ṡadnih leitih
- najzadnji , F4, postremus, -a, -um, puſlednî, narṡadnî; supremò, k'ṡadnîmu, k'narẛadnîmu; supremus, -a, -um, narṡgurnî, narpervi, ali narṡadnî; supremus suis annis, v'ſvoji narṡadnî ſtaroſti
Svetokriški
zadnji -a prid. zadnji: premislite de morebiti bo ta sadni im. ed. m vaſſ poſt ǀ Smert je ſadni im. ed. m ſen ǀ je vidil de ſe njegova ſadna im. ed. ž urra perblishuje ǀ ta sadna im. ed. ž minuta vasha ſe perblishuie ǀ tu sadnu im. ed. s, inu puslednu dellu, kateru k'nuzu, inu k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush je bil poslal S. Duhà s'Nebes podt podobo tiga ognia ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga rod. ed. m Kakor en leuu ǀ ne bom zhakal do sadne rod. ed. ž minute ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne rod. ed. ž pokrajne te ſemle ǀ letemu ſadnimu daj. ed. m njega presheshna krajliza je bila saudala ǀ kadar je bila h' tej sadni daj. ed. ž ſmertni uri prishla ǀ h' taiſti ſadni daj. ed. ž minuti ſe perbishlujemo ǀ kadar pride h' temu ſadnimu daj. ed. s dobrimu dellu ǀ kadar pak napolni taiſto vago, ali mero, tu je de ta ſadni tož. ed. m greh doperneſe ǀ jeſt yh vabem premishlovati taiſto ſadno tož. ed. ž minuto nashiga lebna ǀ na sadno tož. ed. ž mojo uro jeſt ſim perſilen ſe jokat ǀ Polj. Bernard to ſadnio tož. ed. ž Masho bere ǀ Menite taisto sadnio tož. ed. ž uro milost, inu gnado ſproſsit od G: Boga ǀ bom tebe shtrajfal, inu na tusadnie +tož. ed. s mejstu v'pakal poſtavil ǀ G. Bug nas je poklizal ob tem ſadnim mest. ed. m zhaſſu na ſvejt ǀ JESVS per taiſti sadni mest. ed. ž zhudni vezhery je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje ſvete roke ǀ kakor ob taiſti saidni mest. ed. ž minuti ǀ s' taiſtem sadnim or. ed. m greham je bil vago obloshil ǀ Kadar Amalechitery ſo pregainali Iſraeliterie nyh grehy she nej ſo bily napolnili nyh mero … kadar pak ſó bily prevagali s' tem sadnem or. ed. m ǀ ta ſadna im. dv. m bodò Enoh, inu Elias, katera is' Paradisha bode na ſvejt poſlal ǀ ty sadni im. mn. m is ſame lubesni ſo shli dellat ǀ ty sadnj im. mn. m is lubesni ſo shli dellat Goſpudu ǀ Krajliza Saba is sadnih rod. mn. pokrain te semle je bila prishla v' Jeruſalem ǀ Samerkajte Nem. Nem. lete sadne tož. mn. ž beſſede ǀ zhes lete sadnie tož. mn. ž beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti … Kojn is sadnimi or. mn. nogami shvigat presež.> sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu daj. ed. m ſtolu v'pakli ſedel ǀ Eno masho to ner ſadnio tož. ed. ž shlishite, inu she per taiſti vekshi dell shuazate do zadnjega do konca življenja: Ne bom tudi zhakal do ſadniga ſe ſpovedat k zadnjemu nazadnje: k ſadnimu saſpi veni ſenzi ǀ k' sadnimu zaga, ter ſe obejſſi ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame ǀ Vratar ga dolgu yszhe, k'ſadnimu per Altarju ga najde ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval ǀ h'sadnimu oblubi de hozhe dovekoma poſabit na vſe pregrehe ǀ kadar h'temu ksadnimu bodo prishli ym bom nyh deshelo vſel ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal, 33. lejt veliku terpel, inu k' ſnadnimu na krishi per vbit, umerl
Celotno geslo
Megiser
zadnji pridevnik
Besedje16
zadnji1 posam. ♦ P: 9 (TR 1558, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje16
zadnji2 prid. ♦ P: 12 (TT 1557, TR 1558, *P 1563, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Prekmurski
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
zarẹ̑za, f. der Einschnitt; die Kerbe: zareze na rovašu; zareze pri vagi, M.; (pren.) na zadnjo zarezo priti, ganz herunterkommen, Cig.; na zadnji zarezi je, es geht mit ihm zuende, Lašče-M.; v zarezo cepiti, in die Kerbe pfropfen, Cig., Pirc; — die Kimme, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Rinne im Brett, der Falz, Cig.; — = jamljič, die vom Pfluge gemachte Furche, Levst. (Rok.); — die Cäsur im Verse, Cig. (T.); — redkeje: zárẹza, Cv.
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
zmísliti, -mȋslim, vb. pf. einen Einfall haben, Cig.; zmislil se je ženiti, DSv.; — z. pojem, einen Begriff construieren, Cig. (T.); sich erinnern: on zmisli, da smo prah, Trub.; z. na koga, na kaj: Zmisli na me! gedenke mein! Npes.-K.; = z. si na kaj, Erj. (Izb. sp.); nav. z. se, sich erinnern, gedenken: z. se na koga v zadnji volji, jemanden im Testamente bedenken, Cig.; zdaj sem se zmislil, jetzt ist es mir eingefallen, jvzhŠt.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 81
Dostopnost