Zadetki iskanja
Pleteršnik
navẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. des Wissens überdrüssig werden: človek se že po naturi nikoli zadosti ne nave, Burg.
SSKJ²
nazádnje člen. (ȃ)
1. izraža logični, pričakovani izid dejanja, dogajanja: po dolgem omahovanju se je nazadnje odločil; luč pojema, nazadnje ugasne / ekspr. nazadnje smo le dočakali rešitev / ekspr. še celice se nazadnje privadiš
// izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote: prvi si ti, potem pride on in nazadnje še jaz; grozil je, da bo ubil vse, nazadnje pa še sebe
2. izraža samoumevnost trditve: hiša je nazadnje le hiša, če je še tako majhna; fant je nazadnje zadosti star, da se odloči / nazadnje, kaj se nas to tiče izraža malomarno zavrnitev
● ekspr. nazadnje bo še mislil, da ga ne maramo izraža možnost uresničitve; ekspr. skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne nazadnje zaradi neposrednosti poudarja pomembnost povedanega; nazadnje sem ga videl včeraj zadnjikrat; ekspr. smrt in žalost, to je za nazadnje na to zdaj ni treba misliti
1. izraža logični, pričakovani izid dejanja, dogajanja: po dolgem omahovanju se je nazadnje odločil; luč pojema, nazadnje ugasne / ekspr. nazadnje smo le dočakali rešitev / ekspr. še celice se nazadnje privadiš
// izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote: prvi si ti, potem pride on in nazadnje še jaz; grozil je, da bo ubil vse, nazadnje pa še sebe
2. izraža samoumevnost trditve: hiša je nazadnje le hiša, če je še tako majhna; fant je nazadnje zadosti star, da se odloči / nazadnje, kaj se nas to tiče izraža malomarno zavrnitev
● ekspr. nazadnje bo še mislil, da ga ne maramo izraža možnost uresničitve; ekspr. skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne nazadnje zaradi neposrednosti poudarja pomembnost povedanega; nazadnje sem ga videl včeraj zadnjikrat; ekspr. smrt in žalost, to je za nazadnje na to zdaj ni treba misliti
Čebelarstvo
Pleteršnik
netę̑k, m. 1) das Ungedeihen: bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) človek, kateremu nobena reč ne tekne, Lašče-Levst. (Rok.), Poh.; der Unersättliche, der Vielfraß, Cig., Jan.; ta netek nima nikoli zadosti, Slom.; — 3) neka zel za svinje (prim. ščav, smok), C.; — tudi; das Sinngrün (vinca), vzhŠt.-C.
SSKJ²
norčàv -áva -o prid. (ȁ á)
1. ki (rad) uganja norčije: norčav človek; bila je norčava kakor mlada psička
// knjiž. ki vsebuje, izraža neresnost, šaljivost: to je rekla z norčavim glasom / norčave domislice
2. zastar. neumen, nespameten: zadosti sem že videl na tem norčavem svetu
1. ki (rad) uganja norčije: norčav človek; bila je norčava kakor mlada psička
// knjiž. ki vsebuje, izraža neresnost, šaljivost: to je rekla z norčavim glasom / norčave domislice
2. zastar. neumen, nespameten: zadosti sem že videl na tem norčavem svetu
- norčávo prisl.:
vedel se je prav norčavo
Celotno geslo
Frazemi
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom
Vorenc
obilno prisl., F21, abundans, kir ima vſiga obilnu, inu ẛadoſti, bogat; abundantius, tem vezh obilnu; abúndare, obilnu iméti, polhen biti; abundè, obilnu; affatim, obilnu, bogatu, ẛadoſti, ſhe prevezh; affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi; copiosè, obilnu; dapsilis, veliku, doſti, inu obilnu; dare abundè, obilnu dati; exuberare, ſylnu doſti perneſti, vſiga obilnu biti; exuperare, premozhi, vézh velati, obilnu biti, ali iméti; largè, obilnu; largifluus, -a, -um, kateri obilnu tezhe, ali na ſhiroku; largiri, obilnu dati, dajati; largiter, cilú obilnu; lautè, ſlaṡhnu, po goſpodṡku, zhednu, poſhtenu, obilnu; opulenter, ſylnu obilnu, inu bogatu; profluenter, ſylnu obilnu; refusè, refusius, refusiſsimè, obilnu, preobilnu, s'plaṡom; sumptuosus, -a, -um, potroſhliu, kateri obilnu, ali doſti vunkai daje; supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati, obilnu mladyz iméti
- obilnejše , supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grúnt zhinṡha perneſſil
Vorenc
obilnovati nedov., F2, affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi; redundare, zhes jiti, obilnovati, obilnu biti
Vorenc
obogatiti dov., F10, I. augere, gmèrati, perloṡhiti, obogatiti; ditare, obogatiti; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti; opulentare, obogatiti, bogatiga ſturiti; II. affluere, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi; collocupletare, obogatiti, bogat ratati, bogatiga ſturiti; copiari, obogatiti, doſti ṡadobiti, en velik paidásh ṡadobiti; ditescere, obogatiti, bogat perhajati; locupletari, obogatiti; locupletatus est, je obogatil
SSKJ²
SSKJ²
odpravnína -e ž (ī)
znesek, ki se komu da zlasti ob prisilnem prenehanju sodelovanja v kaki skupnosti: zahtevati odpravnino; rudarji so se takrat borili za odpravnino / ženi je za odpravnino dal hišo
// po dogovoru določeno premoženje, s katerim se zadosti pravici (bodočega) dediča: izplačati bratu odpravnino
♦ pravn. odpravnina vdove znesek, izplačan ob delavčevi smrti vdovi, ki nima pravice do družinske pokojnine po njem
znesek, ki se komu da zlasti ob prisilnem prenehanju sodelovanja v kaki skupnosti: zahtevati odpravnino; rudarji so se takrat borili za odpravnino / ženi je za odpravnino dal hišo
// po dogovoru določeno premoženje, s katerim se zadosti pravici (bodočega) dediča: izplačati bratu odpravnino
♦ pravn. odpravnina vdove znesek, izplačan ob delavčevi smrti vdovi, ki nima pravice do družinske pokojnine po njem
Celotno geslo
Sinonimni
odpravnína -e ž
po dogovoru določeno premoženje, s katerim se zadosti pravici (bodočega) dediča
SINONIMI:
Terminološka
Omogočitelj
Pri prevajanju, predvsem iz angleščine, imamo nemalokrat težave pri tvorjenju samostalnikov in jih v besedilu pogosto prevedemo opisno z glagolsko obliko. Za angleški enabler ('kdor ali kar omogoči, da se nekaj zgodi') imamo v Evrotermu 4 različne opisne ustreznice (kdor zagotavlja možnost; kdor omogoča (kaj); kar da možnost; ki omogoča). V neki magistrski nalogi sem našla prevod omogočitelj ('nekaj (oseba, oprema, zgradba, sistem, orodje, stroji, naprave, osnovno sredstvo ali drugi vir), ki se uporablja za izvedbo aktivnosti'). Zanima me predvsem, koliko so take nove besede oz. neologizmi dopustni s stališča slovenskih oblikoslovnih pravil. Ali je s stališča jezikovne stroke bolje, da v takih primerih prevajamo opisno, ali poiščemo obstoječi izraz in mu 'pripnemo' nov pomen ali oblikujemo nov izraz, ki bi se ustalil skozi rabo?
Pri prevajanju, predvsem iz angleščine, imamo nemalokrat težave pri tvorjenju samostalnikov in jih v besedilu pogosto prevedemo opisno z glagolsko obliko. Za angleški enabler ('kdor ali kar omogoči, da se nekaj zgodi') imamo v Evrotermu 4 različne opisne ustreznice (kdor zagotavlja možnost; kdor omogoča (kaj); kar da možnost; ki omogoča). V neki magistrski nalogi sem našla prevod omogočitelj ('nekaj (oseba, oprema, zgradba, sistem, orodje, stroji, naprave, osnovno sredstvo ali drugi vir), ki se uporablja za izvedbo aktivnosti'). Zanima me predvsem, koliko so take nove besede oz. neologizmi dopustni s stališča slovenskih oblikoslovnih pravil. Ali je s stališča jezikovne stroke bolje, da v takih primerih prevajamo opisno, ali poiščemo obstoječi izraz in mu 'pripnemo' nov pomen ali oblikujemo nov izraz, ki bi se ustalil skozi rabo?
SSKJ²
òrka2 medm. (ȍ) pog.
1. izraža podkrepitev trditve: orka, to je bilo življenje
2. izraža nejevoljo, nestrpnost: orka, ne vidiš, da je polno / orka madona, zdaj mi je pa zadosti orkamadona
1. izraža podkrepitev trditve: orka, to je bilo življenje
2. izraža nejevoljo, nestrpnost: orka, ne vidiš, da je polno / orka madona, zdaj mi je pa zadosti orkamadona
Farmacija
Celotno geslo
Frazemi
pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka
SSKJ²
počási prisl. (ȃ)
1. izraža, da se za dejanje porabi razmeroma dosti časa: počasi študirati; megla se le počasi dviga / čas mineva zelo počasi
// izraža, da se dejanje opravi z majhno hitrostjo: počasi govoriti; počasi in trudno stopati; prav počasi odpirati vrata
2. izraža, da se dejanje razvija po majhnih stopnjah: spomin ga počasi zapušča; počasi obogateti; vojne grozote so počasi pozabili / pokrajina se proti jugu počasi znižuje
● ekspr. počasi mi bo tvojega govorjenja zadosti izraža svarilo, grožnjo; ekspr. fant, le počasi izraža poziv k previdnosti, zadržanosti; preg. hiti počasi delaj hitro, vendar s premislekom; preg. počasi se daleč pride premišljena vztrajnost je koristnejša kot naglica
♦ glasb. počasi označba za hitrost izvajanja adagio
1. izraža, da se za dejanje porabi razmeroma dosti časa: počasi študirati; megla se le počasi dviga / čas mineva zelo počasi
// izraža, da se dejanje opravi z majhno hitrostjo: počasi govoriti; počasi in trudno stopati; prav počasi odpirati vrata
2. izraža, da se dejanje razvija po majhnih stopnjah: spomin ga počasi zapušča; počasi obogateti; vojne grozote so počasi pozabili / pokrajina se proti jugu počasi znižuje
● ekspr. počasi mi bo tvojega govorjenja zadosti izraža svarilo, grožnjo; ekspr. fant, le počasi izraža poziv k previdnosti, zadržanosti; preg. hiti počasi delaj hitro, vendar s premislekom; preg. počasi se daleč pride premišljena vztrajnost je koristnejša kot naglica
♦ glasb. počasi označba za hitrost izvajanja adagio
SSKJ²
pojedúh -a m (ū)
slabš. kdor (rad) veliko jé: biti velik pojeduh / kot psovka ali še nimaš zadosti, pojeduh
slabš. kdor (rad) veliko jé: biti velik pojeduh / kot psovka ali še nimaš zadosti, pojeduh
SSKJ²
polókati -am dov. (ọ̄)
popiti tako, da se izteguje jezik: mačka je hlastno polokala mleko
// slabš. popiti sploh: polokala sta že pol soda vina, zadosti je / pog. tisto noč so ga dosti polokali
popiti tako, da se izteguje jezik: mačka je hlastno polokala mleko
// slabš. popiti sploh: polokala sta že pol soda vina, zadosti je / pog. tisto noč so ga dosti polokali
Pravopis
poslúšati -am in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. -aj -ajte in poslúšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in poslúšal -ála, -at, -an -ana; poslúšanje tudi poslušánje; (-at) (ú; ú/á ú) koga/kaj ~ govorca; ~ primerjalno jezikoslovje; poud. ~ z odprtimi usti |zelo pazljivo|; Poslušaj, zdaj te imam pa zadosti |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Poslušajte, to vendar ni res |izraža ugovor|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 125
Dostopnost