Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

vèndar členek [və̀ndar]
I.
    1. poudarja povedano kljub morebitnemu dvomu
      1.1. poudarja samoumevnost povedanega
    2. izraža nestrpnost, nejevoljo
      2.1. izraža spodbudo, navadno nestrpno, nejevoljno
    3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče
    4. izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto
    5. v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek
    6. uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi

II. kot veznik
    1. uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi
      1.1. uvaja besedo ali stavek, ki izpostavlja zadržek, omejitev glede na prejšnji stavek ali besedo
      1.2. uvaja stavek, ki je glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto nepričakovan
      1.3. uvaja stavek, ki dodatno pojasnjuje prejšnji stavek
ETIMOLOGIJA: iz *viny že, iz *viny = cslov. viny ‛seveda, vsekakor’ iz vina ‛vzrok, prilika’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zadŕžek -žka m (ȓ)
1. kar koga, kaj zadržuje, ovira: zaradi nepredvidenih zadržkov niso odpotovali / čustveni, ideološki zadržki / star. odstranjevati zadržke s ceste ovire, zapreke
// pravn. kar ovira, onemogoča uvedbo ali potek postopka: pravdni, procesni zadržek / zakonski zadržek
2. kar izraža omejitev soglašanja s čim: povedati svoje zadržke glede česa; priznati, sprejeti kaj z zadržkom
3. glasb. ton na poudarjeno dobo, ki ni ton akorda, s katerim zveni, in se razveže v najbližji ton tega akorda: oktavni zadržek; razvez zadržka
SSKJ²
zakónski1 -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na zakon, zakonsko zvezo: zakonsko obdobje / zakonski prepiri; zakonska sreča; zakonska zvestoba / knjiž. zakonski drug mož; zakonski stan, ekspr. jarem / zakonski otrok; zakonska žena
// nanašajoč se na zakonce: zakonski par; zakonska skupnost / zakonska postelja postelja za dve osebi; zakonska spalnica
● 
ekspr. srečno sta zajadrala v zakonski pristan se poročila
♦ 
pravn. zakonski zadržek zadržek, zaradi katerega se zakonska zveza ne sme ali ne more skleniti; zakonska zveza z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske
SSKJ²
zató prisl. (ọ̑)
I.
1. izraža vzrok dejanja, znan iz predhodnega besedila: tu raste trta in pridelujejo vino. Najbrž so ljudje zato tako dobre volje; imel je velika pooblastila, a zato še ne bi smel tako samovoljno odločati; upali so, da bo obnova hitro napredovala in da bo zato potrebna le kratkotrajna pomoč / termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga
// izraža utemeljitev, vzrok dejanja, kot ga določa odvisni stavek: molčijo zato, ker se bojijo; vse to je vzdržal zato, ker je bil mlad; nista se smejala zato, ker bi se jima zdela stvar smešna, ampak zato, ker se nista mogla zresniti / zakaj si tako bled? To je zato, ker živim v mestu
2. izraža namen dejanja, znan iz predhodnega besedila: rad bi se srečal z dekletom in samo zato je šel v kino; ne morete jih videti. Škoda, prav zato sem prišel / ekspr. bi vas smel nekaj vprašati? Kar daj, (saj) zato smo pa tukaj
// izraža namen dejanja, kot ga določa odvisni stavek: opombe so dodali zato, da bi bila knjiga bolj zanimiva; prišli so (zato), da bi mu pomagali / zakaj ste ga poslali v tujino? Zato, da bi se naučil jezikov
3. izraža ozir, zadržek, znan iz predhodnega besedila, ki ne vpliva na dejanje: nič hudega, če ta jed ni izdatna, je pa zato bolj zdrava / če ta teorija ni všeč strokovnjakom, je pa zato bolj sprejemljiva za politike; če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten
II. v vezniški rabi
1. v sklepalnem priredju za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja: bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti; ne razumete jih, zato se jezite; grdo so ravnali z njimi, zato so se uprli / ne ve, kaj je ljubezen. Zato je trd in neusmiljen / elipt. sadje je lepo zrelo, zato tudi dobro
2. v protivnem priredju, navadno v zvezi zato pa za izražanje dopolnjevanja z nepričakovano trditvijo, nadomeščanja: mi smo že pozabili na to zadevo, zato pa se sosedje še vedno ukvarjajo z njo; ta proces ne bo kratkotrajen ne lahek, zato pa je zgodovinsko neizogiben; res je težko, zato pa še ni treba obupati / piše malo, zato pa dobro
3. v vzročnih odvisnih stavkih, v zvezi zato ker za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem stavku: to pismo je pomembno, zato ker avtor v njem opredeljuje svoj odnos do sveta; vodili so ga za roko, (zato) ker ni skoraj nič videl / elipt. zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan
4. v namernih odvisnih stavkih, v zvezi zato da za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka: sedel je, (zato) da bi se odpočil; položili so asfalt, zato da bi bila cesta trpežnejša / elipt. zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha
● 
ekspr. zakaj se pa jezite? Zato ali Zato ker se izraža zavrnitev, nepripravljenost povedati vzrok; ekspr. kaj zato ali nič zato, če ni mlada izraža nepomembnost povedanega; ekspr. razreda nisem izdelal, pa kaj zato izraža omalovaževanje; ekspr. motor se je pokvaril, pa nič zato izraža neprizadetost; ekspr. uro sem izgubil. Nič zato izraža sprijaznjenje s čim; ekspr. tvoja mati je, pa tako govoriš z njo. Ravno zato ali Zato pa izraža ugovor, zavrnitev; ekspr. to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato pa izraža podkrepitev trditve; sam.: odgovoril mu je samo z zato; na to vprašanje ni mogoče odgovoriti z enim samim zato nanj je mogočih več odgovorov; vsak zakaj ima svoj zato vsaka stvar ima svoj razlog

Slovenski pravopis

Pravopis
zadŕžek -žka m (ȓ) zaradi nepredvidenih ~ov spremeniti načrt; sprejeti kaj z ~om; pravn. zakonski ~; padalski skok z ~om

Slovar slovenskih frazemov

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
držáti -ím nedov.
Celotno geslo Etimološki
prohibícija -e ž
Celotno geslo Etimološki
zadẹ̑va -e ž
Celotno geslo Etimološki
zadȓžek – glej držáti

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.-Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.-Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. (LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
Pleteršnik
zadȓžək, -žka, m. das Hindernis, der Anstand, die Schwierigkeit; zadržke kakor hribe preskakovati, Jap.-C.; brez zadržka, anstandslos, Cig., nk.

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
zadržba [zadȓžba] samostalnik ženskega spola
  1. zadržek
  2. zamujanje, odlašanje

PRIMERJAJ: zadržek

Celotno geslo Pohlin
zadržek [zadȓžǝk] samostalnik moškega spola
  1. zadržek
  2. zamujanje, odlašanje

PRIMERJAJ: zadržba

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
zadržek samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
držanje -a (držane, držanje, držajne, držajnje) samostalnik srednjega spola
1. celota dejanj, ki izraža, kaže razpoloženje, odnos koga do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: vedênje
2. kar koga omejuje, ovira; SODOBNA USTREZNICA: zadržek
3. s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža opravljanje dejanja, kot ga določa samostalnik
4. česa delo, delovanje, s katerim kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevanje
5. delo, delovanje, s katerim kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevanje
FREKVENCA: 54 pojavitev v 15 delih

Pravni terminološki slovar

Pravo
ovíra za sklenítev zakónske zvéze -e -- -- -- -- ž
Pravo
trájni zadŕžek -ega -žka m
Pravo
zadŕžek nèrazsódnosti -žka -- m
Pravo
zadŕžek obstôja že sklénjene zakónske zvéze -žka -- -- -- -- -- m
Število zadetkov: 25