Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
mọ́der2 -dra prid.
péš prislov [péš]
    1. brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: neformalno pešak
    2. kot pridevnik ki je v zvezi s premikanjem peš 1.
    3. manj formalno brez kompleksnejših elektronskih, tehničnih pripomočkov, orodij
FRAZEOLOGIJA: prostor, kamor gre še cesar peš, tja, kamor gre še cesar peš
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pěšь < pslov. *pěšь, tako kot litov. pė́sčias iz ide. *ped- ‛noga’, tako kot lat. pēs, gr. poús, stind. pad-, got. fōtus, nem. Fuß, angl. foot - več ...
Celotno geslo Frazemi
pràg Frazemi s sestavino pràg:
bíti na prágu čésa, bitina prágu smŕti, bíti na prágu življênja, metánje čez pràg, metáti kóga čez pràg, na prágu življênja, pomêsti pred svôjim prágom, pométati pred svôjim prágom, vréči kóga čez pràg
SSKJ²
scéla prisl. (ẹ̑)
1. izraža, da je kaj iz enega kosa, dela: kip je scela; scela narejena obleka; drži se leseno, kakor da je scela; pren. igralec je bil ves scela in zagnan
 
gaziti sneg scela v celo
// izraža, da se kaj zgodi brez premikanja, upogibanja: scela je zasukal vrat / ženska se je scela obrnila k njemu
2. popolnoma, v celoti: nebo se je scela pooblačilo / kuhinjska vrata so scela odprta / ekspr. to so ljudje scela ali scela ljudje moralno neoporečni, dosledni
Celotno geslo Frazemi
stréla Frazemi s sestavino stréla:
híter kot stréla, hítro kot stréla, kàkor stréla z védrega nebá, kot stréla, kot stréla z jásnega [nebá], tréščiti kot stréla z jásnega, tréščiti kot stréla z jásnega nebá, udáriti kóga kot stréla z jásnega, udáriti kóga kot stréla z jásnega nebá, zadéti kóga kot stréla z jásnega, zadéti kóga kot stréla z jásnega nebá
SSKJ²
tŕmast -a -o prid. (ŕ)
1. ki nepopustljivo vztraja pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja: trmast otrok; v mladosti je bil zelo trmast; trmasta in sitna ženska / trmasto vedenje / ekspr. če boš dovolj trmast, boš uspel vztrajen, odločen
// ki kljub prigovarjanju noče storiti česa: kadar je trmast, pri njem nič ne dosežeš / trmast osel; trmasta mula; biti trmast kot vol
2. ekspr. ki se nerad oblikuje: trmasti lasje
 
nar. trmasta gabrova grča ki se težko kolje, cepi
    tŕmasto prisl.:
    trmasto vztrajati pri čem; trmasto stisnjena usta; trmasto zagnan v delo
Pravopis
zagnán -a -o; bolj ~ (á) poud. |prizadeven, navdušen|: ~ delavec; biti ~ pri delu
zagnánost -i ž, pojm. (á) poud. |veliko navdušenje, vnema|
Celotno geslo Sinonimni
zagnán2 -a -o povdk.
GLEJ SINONIM: navdušen2
Celotno geslo Sinonimni
zagnán1 -a -o prid.
GLEJ SINONIM: navdušen1, navdušen1
Celotno geslo Pohlin
zagnan [zagnán] pridevnik

pregnan, izgnan

PRIMERJAJ: zagnati

Celotno geslo Hipolit
zagnan deležnik

PRIMERJAJ: zagnati

SSKJ²
zagnáti -žênem dov., stil. zaženó (á é)
1. spraviti kaj v delovanje, tek: zagnati motor, stroj / zagnati kolovrat
2. z veliko silo, navadno ročno, povzročiti, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: zagnati bombo, kamen; zagnati komu krepelce pod noge / zagnati kozarec ob tla; zagnati nož v deblo; zagnati žogo visoko v zrak / zagnati dvajset metrov daleč
3. narediti, povzročiti, da gre, pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: zagnati krave na pašo, v hlev; nepreh. pastirji so že zagnali
4. ekspr. nagnati, napoditi: zagnati koga iz hiše / zagnati sovražnika čez mejo
5. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: zagnal je ves denar / v nekaj letih je zagnal domačijo
6. knjiž. pognati, odgnati: trta je že zagnala / rastlina je zagnala liste
7. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: ženske so zagnale glasen jok; gonjači so zagnali silen krik
● 
ekspr. tatovi, je zagnal hitro, silovito rekel; ekspr. zagnati komu v obraz psovko, resnico brez obzirov reči; ekspr. zagnati (vik in) krik zelo se razburiti za kaj
    zagnáti se 
    1. ekspr., navadno s prislovnim določilom z veliko silo, sunkom iti, se premakniti kam: zagnal se je iz sobe; zagnal se je proti hiši, po stopnicah / plezalci so se zagnali v strmino
    // s silo, sunkom se premakniti z enega mesta na drugo: zagnal se je na okno; dohitel je avtobus in se zagnal na stopnico / zagnal se je v vodo skočil
    2. s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: zagnala se je vanj in ga zlasala; zagnal se je vanj kakor tiger / pes se je zagnal proti tujcu / s tanki so se zagnali nad sovražnika
    3. nav. 3. os., ekspr. vzpeti se: cesta se najprej zažene v hrib, potem pa se začne spuščati
    4. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: z vso vnemo se je zagnal na delo; z vsemi silami so se zagnali v boj / zagnati se v jok, smeh / na začetku se je preveč zagnal, potem pa mu je zmanjkalo moči
    zagnán -a -o
    1. deležnik od zagnati: stroj še ni zagnan; palica, zagnana v kot
    2. ekspr. zelo navdušen, vnet: zagnan delavec; biti zagnan pri delu; mladostno zagnan; zagnano prizadevanje za kaj; prisl.: zagnano delati, govoriti
Celotno geslo Pohlin
zagnati [zagnáti] dovršni glagol

pognati, pregnati

PRIMERJAJ: zagnan

Celotno geslo Hipolit
zagnati (zagnati, zagnjati) glagol

PRIMERJAJ: zagnan

Število zadetkov: 14