Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bakteriofág -a m (ȃ)
biol. virus, ki živi kot zajedavec v bakterijah:
SSKJ²
bôlha -e stil. -é [bou̯ha] ž (ó)
majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami: bolha skače; bolha ga grize, pika; imeti, loviti, obirati si bolhe; opikan od bolh / pasja bolha
♦ igr. bolhe družabna igra, pri kateri prožijo igralci okrogle ploščice v posodico; zool. listne bolhe zajedavske žuželke na rastlinah, Psyllidae; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex
SSKJ²
dvóústka -e ž (ọ̑-ȗ)
zool. v žolčevodu ovc in goveda živeči zajedavec, ki povzroča huda obolenja jeter; veliki metljaj
SSKJ²
ehinokók -a m (ọ̑) zool.
v (pasjem) črevesu živeč zajedavec s tremi ali štirimi odrivki; pasja trakulja: okužba z ehinokoki
// velika mehurjasta tvorba z ličinkami tega zajedavca v ovojnici notranjih organov: ehinokoki na jetrih, ledvicah, možganih, pljučih, vranici; ehinokoki v velikosti jabolka, oreha
SSKJ²
éktoparazít -a m (ẹ̑-ȋ)
biol. zajedavec, ki živi na površju gostitelja, zunanji zajedavec:
SSKJ²
éndoparazít -a m (ẹ̑-ȋ)
biol. zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja, notranji zajedavec:
SSKJ²
fakultatíven -vna -o prid. (ȋ)
prepuščen osebni izbiri, neobvezen: fakultativni učni predmet; ta predavanja so fakultativna
♦ biol. fakultativni parazit zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; pravn. fakultativni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji
    fakultatívno prisl.:
    fakultativno se učenci učijo tudi francoščino
SSKJ²
fítoparazít -a m (ȋ-ȋ)
bot. rastlina, ki živi kot zajedavec:
SSKJ²
glénavica -e ž (ẹ́)
zool. večji zajedavec, ki se zagrize v ribo in se hrani z njenim mišičjem in drobovjem, Myxine glutinosa:
SSKJ²
glísta -e ž (í)
1. nečlenast črevesni zajedavec človeka in živali: dobiti, imeti, odpraviti gliste; sredstvo proti glistam / človeška glista
2. nizko suh, slaboten človek, navadno neprijeten, slabega značaja: ta glista nima niti toliko moči kakor kako dekle / kot psovka molči, glista gosposka
3. deževnik: na trnku je imel nataknjeno glisto; po zemlji so lezle gliste
SSKJ²
grínja -e ž (ī)
nav. mn., zool. droben zajedavec, ki sesa rastlinske ali živalske sokove; pršica: živino napadajo uši in grinje; žuželčje grinje
SSKJ²
gvánten -tna -o prid. (ȃ)
nižje pog., v zvezi gvantna uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki; bela uš
SSKJ²
klòp1 klôpa m (ȍ ó)
majhen zajedavec na koži človeka in nekaterih živali, s trdim, nazobčanim sesalom: izdreti klopa; fant se me drži ko klop
♦ zool. golobji klop
SSKJ²
kokcídij -a m (í)
nav. mn., zool. v prebavilih nekaterih živali živeči drobni zajedavec, ki povzroča obolenja teh organov, Eimeria:
SSKJ²
kŕpelj2 -plja tudi krpèlj -êlja m (ŕ; ȅ é)
zool. drobno pikčast rdečkast zajedavec na perjadi, Dermanyssus galinae:
SSKJ²
kršélj -a m (ẹ̑)
nar. zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja; sramna uš1: imeti kršelje; nalezel se je kršeljev
SSKJ²
lásnica2 tudi lasníca -e ž (ȃ; í)
1. anat. najtanjša krvna ali mezgovna žila; kapilara: obolelost lasnic / pljučne lasnice
2. petr. zelo tanka razpoka v kamninah: smer lasnic; tvorba lasnic
3. zool. zelo tanek zajedavec v črevesju človeka in nekaterih živali, katerega ličinke povzročajo trihinelozo; trihina: ugotoviti lasnico v črevesju
SSKJ²
metílj -a m (ī í)
v žolčevodu ovc in goveda živeči zajedavec, ki povzroča huda obolenja jeter, zool. (veliki) metljaj: ličinke metilja
SSKJ²
metljáj -a m (ȃ)
1. zool., navadno v zvezi veliki metljaj v žolčevodu ovc in goveda živeči zajedavec, ki povzroča huda obolenja jeter, Fasciola hepatica: jajčeca, ličinke velikega metljaja / ovce so poginile od metljaja metljavosti
2. nar. tur1, čir, mozolj: imeti metljaj na nogi
SSKJ²
metljávost -i ž (á)
vet. bolezen ovc, goveda, ki jo povzroča (veliki) metljaj: ta zajedavec povzroča metljavost; ovce so poginile, zbolele za metljavostjo
Število zadetkov: 127