Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
zajéti zájmlem dov. zajeti: zájmlite 'ze i neſzte ſztarisini KŠ 1771, 269
Celotno geslo Pohlin
zajeti [zajẹ́ti zájmem] dovršni glagol

zajeti

PRIMERJAJ: zajemati

Celotno geslo Hipolit
zajeti glagol

PRIMERJAJ: zajet

Vorenc
zajeti dov., F2, circunducere, okuli pelati, voditi, ẛajèti; haurire, ṡajeti, ṡajemati, ṡagrabiti, pyti, ṡhlepati
Celotno geslo Megiser
zajeti dovršni glagol
Besedje16
zajeti glag. dov. ♦ P: 10 (TT 1557, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Črnovrški
zajeti
Celotno geslo Kostelski
zajeti ► ˈzajẹt ˈzaːi̯men dov.
Smučanje
zajéti kolíček -jámem -- dov.
SSKJ²
zajétje -a s (ẹ̑)
1. glagolnik od zajeti: zajetje vode v dlan / zajetje mineralnih vrelcev / zajetje zraka / zajetje predšolskih otrok v vzgojno-varstvene ustanove / zajetje nasprotnikovih vojakov
2. grad. kraj ali objekt, kjer se umetno zajezi izvir zaradi izkoriščanja: zgraditi zajetje / vodovod napajata dve zajetji; okuženo zajetje / vodno zajetje
Celotno geslo Vezljivostni G
zalíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti kaj bolj vlažn-ega/-o
Zalila (jim) je cvetje (s postano vodo).
2.
kdo/kaj narediti kaj ‘hrano/pijačo’ bolj redko, mokro
Omako si je zalila (z belim vinom).
3.
kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili vse špranje v zidu.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj nevidn-ega/-a/-o
Reka je zalila travnik /čez in čez/.
5.
kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili drogove (z betonom).
6.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno prizadeti kaj
Pot (ji) je zalil obraz.
7.
čustvenostno kdo/kaj narediti kaj bolj slavnostno
Novorojenca so /izdatno/ zalili.
8.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno zajeti koga/kaj
Zalila jo je groza.
SSKJ²
zalovíti -ím dov., zalôvil (ī í)
1. nar. ujeti, zajeti: skril se je v grmovje, da ga ne bi zalovili
2. nar. zahodno zapoditi, prepoditi: zaloviti kokoši z vrta; zalovili so ga domov
Pravopis
zamréžiti -im dov. -en -ena; zamréženje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ okno; neobč.: ~ igrišče obdati z mrežo; ~ jato rib zajeti z mrežo
Celotno geslo Etimološki
zanȋmati -am nedov.
SSKJ²
zaobjéti -jámem dov., zaobjêmi zaobjemíte; zaobjél; nam. zaobjét in zaobjèt (ẹ́ á) knjiž.
1. objeti: zaobjeti dekle / z levico jo je zaobjel čez rame / hlebec je bil tako velik, da ga je s težavo zaobjela; zaobjeti si kolena / sobo je zaobjela svetloba
2. zajeti: pisatelj je skušal zaobjeti življenje pred vojno / teh barv spekter ne zaobjame / besede tega ne morejo zaobjeti izraziti
    zaobjét -a -o:
    biti tesno zaobjet; v romanu je zaobjeto življenje slovenske vasi
Celotno geslo Vezljivostni G
zaobjéti -jámem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z ro kam i obseči koga/kaj
/Z levico/ jo je zaobjel /čez rame/.
2.
kdo/kaj izraziti kaj
Pisatelj je poskušal (v svojih romanih) zaobjeti življenje pred vojno.
SSKJ²
zaobséči -séžem dov., zaobsézi zaobsézite; zaobségel zaobségla; nam. zaobséč in zaobsèč (ẹ́)
obseči: ta steber bi človek s težavo zaobsegel / s pogledom zaobseči pokrajino / publ.: avtor je skušal v razpravi zaobseči vsa dotedanja spoznanja o problemu prikazati, predstaviti; z zbirko zaobseči večino slovenske klasične književnosti zajeti; tega ni mogoče zaobseči z besedami izraziti
    zaobséžen -a -o:
    problem, zaobsežen v naslovu razprave; v tem delu je zaobseženo celotno povojno obdobje
Celotno geslo Vezljivostni G
zaobséči -séžem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z ro kam i obseči koga/kaj
/Z levico/ jo je zaobsegel /čez rame/.
2.
kdo/kaj izraziti kaj
Pisatelj je poskušal (v svojih romanih) zaobseči življenje pred vojno.
Jezikovna
Zapisovanje šahovskih potez

Kako bi pravopisno pravilno zapisali niz šahovskih potez?

Ali takole: 1.e4 e5 2.Nf3 Nc6 (brez presledka med števko s piko in potezo)

Mogoče takole: 1. e4 e5 2. Nf3 Nc6 (s presledkom med števko s piko in potezo)

Kaj pa, ko se niz začne s potezo črnega igralca in se mora uporabiti tripičje: 1. ... e5 (še najbolj pravilno, ampak v šahovskih knjigah bi to zasedlo preveč prostora) ali 1...e5 (zelo čudaško, ampak v angleških šahovskih knjigah že ustaljeno)

Kako je z zapisovanjem šahovskih potez v slovenskem pravopisu?
SSKJ²
zaséči -séžem dov., zasézi zasézite; zaségel zaségla; nam. zaséč in zasèč (ẹ́)
1. navadno z dajalnikom odvzeti premoženje ali del premoženja: zaseči komu denar, hišo, živino / na carini so zasegli morfij zaplenili
2. pravn. začasno odvzeti predmete med kazenskim postopkom: sodišče je predmete zaseglo
3. pravn. odvzeti pravico razpečevanja določenih tiskanih stvari; konfiscirati, prepovedati razširjanje: zaseči časopis
4. star. zajeti: ogenj je zasegel streho / s pogledom je zasegel travnike
5. zastar. prijeti: zasegla je moža pod roko
6. zastar. seči2, doseči: skoraj do stropa je zasegel z rokami / dolge sence so kmalu zasegle gozd
    zaséžen -a -o:
    vrniti zasežene predmete
Število zadetkov: 142