Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Veliko gledam TV in na enem podnapisu je bil napisan stavek, pri katerem mi ni jasno, zakaj je bila vejica pred in. Stavek se je glasil:
Ti imaš že veliko svojih težav, in ena izmed njih je tvoj alkoholizem.
Kaj porečete na to, da je prevajalec pred veznikom in napisal vejico? Ali se je mogoče zmotil ali ne? Mar ni to vezalno priredje? Če se ni zmotil, me seveda zanima obrazložitev.
iImam pravopisno/etimološko vprašanje za matematični/splošni termin tretjina. Zanima me, zakaj se v besedo tretjina vriva črka j. Omenjena črka se v termin vriva kakor iz vrstilnega števnika tretji/tretja/tretje, vendar pa gre za samostojen (vsaj za moje pojme) samostalnik, ki označuje enoto, sicer del celote. Delež celote je zame tretina, kot je na primer polovica:
Torto damo na pol – dobimo polovici. Torto damo na tri dele – dobimo tri tretine.
Prihaja morda izvor besede iz poimenovanja zadnjega dela, ki prinaša celoto – tretjega dela? Zadnji del je tretji del – zadnja tretjina.
Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.
Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.
Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.
Pozdravljeni!
Zanima me, kako se pravilno prevaja angleški izraz "early 2000s"? Bi v slovenščini lahko rekli na primer v zgodnjih dvatisočih letih? Ali je bolje pisati na začetku tretjega tisočletja? Hvala za odgovor in lep pozdrav
Pozdravljeni, že nekaj časa se ukvarjam z usklajevanjem azijskih zemljepisnih imen na slovenski Wikipediji, pred kratkim pa sem naletel na zanimivo težavo in sicer otok "Iwo Jima" (angleški zapis).
Kot opažam gre za eno izmed redkih japonskih zemljepisnih imen, ki se v skoraj nobenih publikacijah ne prečrkuje po Pravopisu 2001 v "Ivo Džima". Sicer najde Gigafida 8 zadetkov, kar pa je v primerjavi z nekaj sto zadetki na "Iwo Jima" pljunek v vodo.
Precej jasno je, da je takšen zapis imena otoka dandanes v slovenščini prevladujoč, na kar so nedvomno vplivali mnogi filmi (recimo Pisma z Iwo Jime). S tem sicer ne bi imel nikakršnega problema, ampak je to preprosto narobe in za slovenske bralce zavajujoče, kajti J mi izgovorimo kot J, angleži pa kot Dž, torej [Ivo Džima] in ne [Ivo Jima].
Zanima me kakšno je vaše strokovno mnenje glede zapisa imena otoka? Naj se ravnavam po Pravopisu ali je "Iwo Jima" že preveč ustaljeno ime in bi njegovo spreminjanje prineslo le do več zmede?
V naprej hvala in lep pozdrav.
Zakaj ne pišemo muzikel namesto muzikal, saj v odvisnem sklonu rečemo muzikla in ne muzikala. Muzikal je samo črkovna prestavitev iz angleščine v slovenščino in nima s kaljo nobene zveze (»Al' bo kal pognalo seme, ...«); poudarek na zadnjem zlogu pa nas privede prav do tega.
Prosimo vas za pomoč pri zapisu japonskega termina katsuobushi, ki ga bo vsebovala Uredba Evropske komisije glede mejnih vrednosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov v tem japonskem ribiškem izdelku.
V rabi se pojavlja zapis skupaj in narazen: koronavirus in korona virus, tudi samostojna korona. Ali so vsi zapisi oziroma rabe pravilni?
V rabi najdemo zapise: kulturno-umetniško društvo, kulturno umetniško društvo in kulturnoumetniško društvo. SP 2001 vsebuje zapis kulturno-umetniško (gibanje).
V vseh teh zapisih gre pravzaprav tudi za pomenske razlike, čeprav verjetno o tem ljudje, ki društvo ustanavljajo, niti ne razmišljajo; pa tudi sicer se sprašujem, koliko te odtenke pomenov dejansko zaznavamo. Kaj naj naredimo v teh primerih lektorjih? Pustimo preprosto ime zapisano tako, kot je društvo registrirano?
Pri zapisu kulturno umetniško društvo se sklanjajo vse sestavine, kajne? Torej: prišli so člani kulturnega umetniškega društva.
Pojavlja se mi tudi vprašanje pri samem pomenu besed kultura in umetnost. Dejansko je kultura nadpomenka, saj zajema tudi področje umetnosti. Ni v tem primeru najustrezneje zapisati umetniškokulturno društvo ali umetniško kulturno? Če je društvo registrirano kot kulturno umetniško, si zapisa seveda ne bi upala tako spreminjati, ker se mi ne zdi primerno. Ampak vseeno zastavljam to (hipotetično) vprašanje.
Prosila bi za pojasnitev zapisa polglasnika v besedi sejemski. Po analogiji minister – ministra – ministrski mi ni jasno, zakaj se tu ohranja: sejem – sejma – sejemski.
Zanima me, ali pišemo sizifovodelo z veliko ali z malo začetnico? Ter zakaj z veliko/malo začetnico?
Kako pa naj bi pisali Ohmov zakon in Pitagorov izrek? Ter zakaj je v Slovenskem pravopisu Pitagorov izrek z veliko začetnico, parkinsonova bolezen pa z malo začetnico. V čem je razlika?
Zakaj se Francoz v frazemu narediti se Francoza piše z veliko začetnico, Rus v frazemu jih je veliko kot rusov pa z malo? To sem preverila na Franu, a zakaj je to tako?
Zanima me, ali obstaja kakšno pravilo, zakaj se za kdove ne piše vejica, za kdo ve pa?
Kdove kaj se mu plete po glavi. Kdo ve, kaj se mu plete po glavi.
Vem sicer, da je v drugem primeru vejica zaradi dveh stavkov (osebkov odvisnik). Pri prvem primeru, kjer je cel stavek združen v eno besedo, mi pa ni povsem jasno, zakaj se tam vejica ne piše. Morda zaradi tega, ker združek igra vlogo prislova?
Naletela sem na članek, kjer je avtor uporabil dve obliki zapisa starosti. Prvič je to navedel tako - 70 letni gospod. Drugič pa je uporabil vezaj - tako 39-letni moški. Kaj je torej pravilni zapis in zakaj?
Bi bilo ustrezno tudi, če bi izpisali števke? Se pravi sedemdesetletni gospod.
Zanima me kateri zapis je pravilen: Ebay ali eBay in zakaj prihaja do razlik v zapisu?
Prosim, napišite, ali se evropska prestolnica leta piše z veliko ali malo začetnico. V časopisih se uporabljate obe.
Zanima me pravilni zapis bio in eko hiša. Ali je treba zapisati besedi skupaj, npr. biohiša ali narazen (bio hiša). Pomensko na področju gradnje hiš beseda bio vsebinsko označuje hiše, zgrajene iz naravnih materialov, beseda eko pa visokotehnološke hiše (nizkoenergijske, pasivne). V medijih se namreč dosledno zapisuje bio hiše. Kako se pravilno zapiše naslov Gradnja bio in eko hiš. In še, zakaj zapišemo pasivna hiša z dvema besedama, če bi bil vaš odgovor, da zapišemo biohiša skupaj?
Navedel bom dva primera znamk, in sicer Philips in gorenje.
Zanima me, kako se pravilno zapiše imena znamk v povedih.
Philips je recimo v originalu (tudi logotipu ter na njihovih izdelkih) napisan z velikimi tiskanimi črkami. Ali je treba tudi v povedi, kadar omenjamo to znamko, zapisati to z velikimi tiskanimi črkami?
Primer: Kupil sem televizijo znamke PHILIPS.
Drugi primer pa je znamka gorenje. Tako kot pri Philipsu, se v originalu, logotipu in na izdelkih, naziv znamke piše z malo začetnico. Ali moramo tudi pri omembi te znamke v povedi uporabiti malo začetnico ali veliko?
Primer: Kupil sem hladilnik znamke gorenje.
Pa še eno vprašanje: Kako se pravilno zapišejo nazivi znamk v pridevniški obliki (npr. Philipsov TV,gorenjev hladilnik, Sparov pralni prašek, Fiatov avto itd.)? Primere v oklepaju sem napisal malo po svoje. Zanima me predvsem, ali je pri teh pridevnikih potrebna velika začetnica?
Zanima me, zakaj se v zapisu občne besede (npr. razmišljajo o prepovedi döner kebaba) uporablja preglas? Ali ni tako, da pri podomačevanju sledimo izgovoru besede?
V zadnjem času opažam, da se poimenovanje naj dijak občasno zapiše narazen, občasno pa skupaj. Kateri zapis je pravilen in zakaj?
Dostopnost
Dostopnost