- slabšalno ki je v zvezi z banksterji, osebami, ki pridobivajo korist zase in za svoj krog ljudi z nelegalnim ali pollegalnim vplivanjem na finančne, gospodarske tokove države, ali z dejavnostjo banksterjev
Zadetki iskanja
Otrok se v gozdu boji.
Boji se kazni/smrti.
Fant se boji samo očeta.
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
Vsako stvar se boji začeti.
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.
nav. slabš. mlad fant z dolgimi lasmi, ki se vpadljivo oblači in vede: v orkestru so sami beatlesi; zakaj si tak beatles? v prid. rabi: ima beatles frizuro
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
Ali androidi sanjajo o električnih ovcah? / Philip K. Dick ; [prevedla Jan Jona Javoršek in Urša Vogrinc Javoršek]
Zakaj besede android ni v SSKJ?
Vljudno prosim za odgovor, zakaj se v besedi dokumentalist (kdor dela v dokumentaciji) pojavi l, ne pa pričakovani r (dokumentarist).
Zanima me, zakaj v SSKJ ni besed izčlaniti in izčlanitev.
Ali to torej nista slovenski besedi?
Ali imamo katero drugo besedo (eno samo) v slovenščini za tovrstno dejanje?
Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.
Zakaj besede sntntn ni v slovarju čeprav se uporablja pogosteje kot recimo kompjuter, ki pa je v slovarju?
Zanima me kako pišemo besedno zvezo črnobela fotografija. Skupaj, z vezajem, narazen (črnobela, črno-bela, črno bela fotografija)?
Glede na besedni red v pretekliku, ki je že bil objavljen v tem vprašanju, me zanima, zakaj se vrstni red spremeni, ko dodamo členek "že". Pomožni glagol biti je na drugem mestu:
- Včeraj sem jedel (ob osmih).
- Jedel sem (kosmiče).
- Maja je jedla (doma).
Ko dodamo že, se spremeni in nastane:
- Sem že jedel. (Kot odgovor na vprašanje: Si že jedel?)
Po katerem pravilu pride pomožni glagol biti v tem primeru na prvo mesto?
Zakaj so besede, kot sta malo in veliko, prislovi in ne nedoločni števniki?
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.
Dež bije v okna.
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
Bili so ga /do krvi/.
Bijejo odločilno bitko.
Ura bije dve.
Srce (mu) še bije.
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
Iz zidu bije hlad.
Otroci bijejo kozo.
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.
Tak kralj je res bil.
Je iz kamnov/delov/sestavin.
(V Kamniku) je bil semenj.
Hiša je sredi polja.
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
Je brez pameti.
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
Tu mu je biti.
Dekle je učiteljica.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 97
- Naslednja »