Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
zmánjkati -am dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
navadno v 3. osebi koga/česa nehati biti na razpolago
Zmeraj (mu) zmanjka denarja.
1.1.
koga/česa nehati biti komu/čemu na razpolago
Potapljaču je zmanjkalo zraka.
1.2.
koga/česa nehati biti na razpolago sredi česa / kje
Sredi gozda zmanjka poti.
2.
navadno v 3. osebi kaj biti ukradeno, vzeto
Spet (mu) je zmanjkala ena knjiga.
Celotno geslo Vezljivostni G
zmánjkati se -am se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno, navadno v 3. osebi koga/česa je v veliki količini
Lepih deklet se ne zmanjka.
Celotno geslo Vezljivostni G
zmérjati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo glasno in grobo oštevati koga/kaj
/Neprestano/ so ga zmerjali /zaradi površnosti/.
Prekmurski
zmišlávati -am nedov.
1. premišljati: Vnôgi szi zmisláva AIP 1876, br. 11, 1; ár szkrivomá ona tüdi z-mislávala od Ferka AIP 1876, br. 4, 6
2. izmišljati si: Kriviczo zmisláva na poszteli TA 1848, 28; jálnoszt zmislávajo vesz dén TA 1848, 31; Zakaj tak szám szebi zmislávas sztrassila KOJ 1845, 97
SSKJ²
znáti znám nedov. (á ȃ)
1. imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti: znati abecedo, poštevanko; pesem se je učil toliko časa, da jo je znal; igralci ne znajo vlog; znati besedilo na pamet, kot očenaš / zna nekaj francoskih besed; zna dosti pravljic
// biti seznanjen z dejstvi, podatki s kakega strokovnega področja: znati matematiko; temeljito zna slovnico / nepreh. njegov učitelj dosti zna; premalo zna za srednjo šolo
2. navadno z nedoločnikom biti glede na izurjenost, usposobljenost sposoben (uspešno) opravljati kako dejavnost: zna brati, kositi, kuhati; zna popravljati stroje; ne zna plavati; elipt.: zna vsa kmečka dela opravljati, delati; dobro zna svojo obrt; valčka ne zna plesati
// biti sposoben narediti, delati kaj glede na svojo razvitost, znanje: otrok pri tej starosti že zna govoriti; ne zna napisati naloge; ni znal odgovoriti na vprašanje
// biti zmožen česa, uspešen pri čem glede na svoje lastnosti, sposobnosti: zna se obvladati, potrpeti; znal jih je prepričati, da so šli; zna se uveljaviti; zna varčevati / ekspr.: zna lagati spretno laže; zna živeti uživa življenje / elipt., ekspr.: znati je treba, pa gre biti iznajdljiv, prebrisan; ljudje znajo, pa imajo / kot izraz priznanja: vse je potegnil za nos. Ta pa zna; pretihotapil je dosti blaga. Kdor zna, pa zna
3. pog., z nedoločnikom utegniti, moči1tam bi znala biti zaseda; mrzla pijača bi vam znala škoditi; zunaj bi ga znal kdo videti; zna se zgoditi, da se bodo sporazumeli
// izraža, da dejanje kljub zaželenosti razmeroma dolgo ne nastopi: kar klepeta in ne zna iti; elipt. ne zna domov iti / dež ne zna nehati; hladno vreme se ne zna posloviti dolgo traja
4. star. vedeti: za njegov dolg so znali vsi / niso znali, kdo je njegov oče / ni prav znal, kako je prišlo do tega / ne znamo vam povedati, zakaj so prišli / znaj, da pri nas to ni dovoljeno / sam ne zna, zakaj se jezi
5. star. poznati: zna njegove skrivnosti / zna svoje pravice, svojo vrednost
6. zastar. opaziti, videti: nikjer ni bilo znati človeških bivališč / na obrazu mu je bilo znati, kaj čuti
● 
star. sam bog zna, kdaj jih bo videl ve; star. ni priženil bog zna koliko bogzna; ekspr. ne zna drugega kot pijančevati dosti pijančuje; ekspr. vse, kar zna, je, da se zadira na otroke na otroke se predvsem zadira; ekspr. ne zna brzdati jezika ne pazi, kaj, kako govori; ekspr. človek, ki se zna obrniti spreten, iznajdljiv; ekspr. znati poslušati dati sogovorniku možnost, da govori, pove svoje mnenje; ekspr. nobene stvari ne zna prijeti v roke se ne loti prav; drži se, kot da ne zna do pet šteti nevedno, naivno; pog. zna več kot hruške peč(i), orehe treti ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj; gospodaril je, kakor je vedel in znal po svojih zmožnostih; pomagaj si, kakor veš in znaš izraža neprizadetost, nepripravljenost za pomoč; stori, kot veš in znaš po svojem preudarku; izraža nezanimanje; kolikor znaš, toliko veljaš znanje je merilo človekove pomembnosti; preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost
♦ 
šol. znati zadnjo učno snov za odlično
    znáti se star.
    izražati se, kazati se: hudobija in predrznost se mu zna v očeh; na obrazu se jim je znalo zadovoljstvo
    // biti opazno pri kom, poznati se komu: znalo se mu je, da ga nekaj vznemirja; zna se mu, da je razvajen / po jeziku se mu je znalo, da je tujec
    znajóč -a -e:
    šel je, ne znajoč kam
Celotno geslo Vezljivostni G
znêsti1 znêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/za/med/pod/nad/pred/skozi/čez koga/kaj / kam
K njim je znesla vso odvečno navlako.
Celotno geslo Vezljivostni G
znêsti se nad znêsem se nad dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj spraviti se nad koga/kaj
V časopisu so se /z vsemi silami/ znesli nad njega in nad celotno organizacijo.
Celotno geslo Frazemi
zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób
Prekmurski
zoselìti -sèlim dov. preseliti, odseliti: Záto prek váſz zoſzelim zovkraj Babilona KŠ 1771, 362
zoselìti se -sèlim se preseliti se, odseliti se: z-Klostra vu város sze zoszelo KOJ 1845, 64; Zakaj ſzo ſze zoſzelili vu Egyptom KM 1796, 29; zAzie sze v-nyega zoszeli KOJ 1848, 60
Prekmurski
zròk -a m vzrok: Drügi zrok nahájaſze vDühovnom ſztávi TF 1715, 5; zrok toga je KŠ 1754, 183; Zrok, zakaj je zapovid dána KŠ 1771, 456; té je zrok ſzmrti KMK 1780, 11; Ali pa kakſté zrok komi na tou biti KM 1783, 276; Kriſztus, ſteroga ſzte vi ſzmrti zrok BKM 1789, 122; Eden drügi zrok pa je páli to SIZ 1807, 7; I etoj velikoj nevôli je sin zrok bil BJ 1886, 9; kteri hidou csinio brezi zroka SM 1747, 93; csi botre zovémo za etoga zroka volo KŠ 1754, 188; da za volo grejha zroka ne dámo KŠ 1771, 839; moremo za drügoga zroka Bogá lübiti KMK 1780, 33; moka, Stero je trpo brez zroka BKM 1789, 63; türen sze je nej mogo zvrsiti ztoga zroka KOJ 1833, IX; steri szo rávno za toga zroka volo pred nyé polo'zeni KAJ 1848, IV; Za toga zroka mogocsno bilo kaj privértivati AI 1875, kaz. br. 2; naj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; Oprvim ete zrok SIZ 1807, 7; Eto ſzo tiſzti zrokovje SIZ 1807, 25; Stera sze za tej naprej zracsúnani zſtiri zrokov volo doprneſzé KŠ 1754, 18; ſtero je za veliki zrokov volo naſztavo SIZ 1807, 7; pred náſz dávajo one zroke SIZ 1807, 7
Terminološka
Zunajbolnišnični srčni zastoj
V naši raziskovalni skupini se sprašujemo, kateri je slovenski ustreznik za angleški termin out-of-hospital cardiac arrest ( OHCA ), ki označuje mehanično in elektrofiziološko prenehanje delovanja srca, ki se zgodi, ko pacient ni v bolnišnici. V objavljeni literaturi se pojavljata dva, in sicer zunaj-bolnišnični srčni zastoj ter izven-bolnišnični srčni zastoj . Kaj menite vi, obstaja med njima razlika ali lahko uporabljamo oba?
Jezikovna
Z vejico ali brez?

Se v povedi V primeru tehničnih težav, se obrnite na vzdrževalca, za besedo "težav" vstavi vejica ali ne, in zakaj tako ali drugače. Po občutku jo pišem, nisem pa 100% prepričan v pravilnost uporabe vejice v tem primeru. Hvala.

Prekmurski
zvelíčati -am dov. zveličati: Tak nemore náz zápoved zvelicſati TF 1715, 19; Kriſtus more zvelicſati vekoma SM 1747, 14; Boug ſcsé lidi zvelicsati KŠ 1754, 162; zvelicsati te vörvajoucse KŠ 1771, 491; Toga ſcsé zvelicſati BKM 1789, 103; csi mo'zá ne zvelicsas KŠ 1771, 502; ár on zvelicsa lüſztvo KŠ 1754, 99; ár on zvelicsa lüſztvo KŠ 1771, 6; ino me zvelicsaj KŠ 1754, 228; ino me zvelicsaj KM 1783, 38; zvelicsaj náſz BKM 1789, 2; da bi náſz odküpo i zvelicsao KŠ 1754, 114; ka bi náſz zvelicsao KMK 1780, 13; Da bi náſz zvelicso BKM 1789, 29; naj bi náſz zvelicsala KMK 1780, 5; Nei náz je Kriſtus zvelicſau TF 1715, 32; kai je náſz zvelicſal SM 1747, 12; je náſz zvelicsao KŠ 1754, 190
zvelíčati se -am se zveličati se: Vüpas ſze zvelicſati TF 1715, 37; Vüpas ſze eſcſe zvelicſati SM 1747, 38; zakaj bi ſze nebi mogao zvelicsati KŠ 1754, 9b; ſto ſze tak more zvelicsati KŠ 1771, 63; ki ſze ſcsé zvelicsati KMK 1780, 5; Nemre ſze zvelicsati BKM 1789, 13; Zvelicsam ſze z-miloscse SŠ 1796, 135; zvelicsas ſze KŠ 1771, 470; Steri bode vörvao zvelicsa ſze KŠ 1754, 187; I csi ſze te pravicsni komaj zvelicsa KŠ 1771, 712; ka ſze cslovik zvelicsa po vöri KŠ 1771, 454; ka nyemi je potrejbno vörvati, da sze zvelicsa KOJ 1845, 74; Kakda ſze pak zvelicsamo TF 1715, 20; Po kom ſze pa zvelicsamo KŠ 1754, 82; vörjemo, ka ſze zvelicsamo KŠ 1771, 388; Po ſterom ſze i zvelicsate KŠ 1771, 520; zakaj ſze pa vſzi ne zvelicsajo KŠ 1754, 120; ino ſze ne zvelicsajo KŠ 1771, 192; naj ſze zvelicsa, potrejbno je KMK 1780, 5; naj ſze po vöri zvelicsamo KŠ 1754, 162; naj ſze vi zvelicsate KŠ 1771, 281; naj ſze vſzih lidjé zvelicsaio SM 1747, 8; naj ſze ne zvelicsajo KŠ 1754, 164; ino bi ſze zvelicſal SM 1747, 8; Neg’, ka bi ſze vſzáki zvelicsao BKM 1789, 23; kaibi ſze tak po tákovoi vöri zvelicſali TF 1715, 41; ino kai bi ſze tak po táksoi Vöri zvelicsali SM 1747, 40; naj ne gucsimo kaj bi ſze zvelicsali KŠ 1771, 617; Da bi ſze po nyem zvelicsali BKM 1789, 19; Boug scsé, ka bi sze lüdjé vszi zvelicsali KOJ 1845, 77
zvelíčani -a -o
1. zveličan: Steri vörje, zvelicſan boude TF 1715, 32; zvelicsani ne more biti KM 1783, 16; Zvelicsan je, Ki vnyem vorje BKM 1789, 33; na vupanye zvelicsane nemrtelnoszti KAJ 1848, X; vcsini me zvelicsanoga KM 1783, 181; Zvelicsano preminejnye .. Boug dáj pocsivanye SŠ 1796, 15; csi ſcsémo zvelicsani biti KŠ 1771, 443; i zvelicsani bomo KM 1783, 27; Zvelicsani nazáj nescsejo KOJ 1845, 96
2. zveličaven: pred menom ide, Zvelicſanim návukom BKM 1789, 161
Jezikovna
Zveza črke in števke: športne skupine U16

Kako se pravilno zapiše kategorija v športu, U-16, U16 ali U 16 in zakaj? V praksi namreč ni enotnega zapisovanja.

Jezikovna
Zveza črke in števke (3)

Hišne številke s črko v SP 2001 niso opredeljene, ali se te črke zapisujejo z veliko/malo črko in pa ali se številko in črko piše (ne)stično. Lahko podate pravilni zapis spodnjega primera?

Primer:

  • 35a ali 35 a

oziroma

  • 35A ali 35 A

V knjigi Pravopisni priročnik (iz leta 2000) avtorja Jožefa Skaze je izrecno pravilna le različica s presledkom (35 a). Zakaj?

Celotno geslo Frazemi
zvézda Frazemi s sestavino zvézda:
bíti pod nesréčno zvézdo, bíti rôjen pod nesréčno zvézdo, bíti rôjen pod sréčno zvézdo, bíti zapísan v zvézdah, kovánje v zvézde, kováti kóga/kàj v zvézde, píše v zvézdah, poséči po zvézdah, rodíti se pod nesréčno zvézdo, rodíti se pod sréčno zvézdo, séči po zvézdah, ségati po zvézdah, ségati za zvézdami, vídeti vsè zvézde
Jezikovna
Zveze tipa »več njih«

Ali lahko kaj malega razložite o zvezah tipa več njih (27njih ipd.), ki so se razpasle celo med sicer bolj pismenimi? Morda bi se dalo s preprosto razlago na družbenih medijih celo kaj doseči ...

Prekmurski
zvísiti -im dov. povišati: Te verne scsés zviſziti BRM 1823, 80; szi je prizadejvao szvojo zvisziti KOJ 1848, 92; Ti zviſzis me BKM 1789, 21; i zviszis glávo mojo TA 1848, 4; i zviſzi vaſz KŠ 1771, 751; tam zviszi i vász Bôg KAJ 1848, 112; gda zviſzite Sziná cslovecsega KŠ 1771, 293; naj váſz zviſzi KŠ 1771, 713; i zviszi nyé KM 1783, 30; Ti ſzi me pa zviszio BRM 1823, 13; Toga je Boug zviſzo KŠ 1771, 356
zvísiti se -im se povišati se: i ſterikoli zviſzi ſze KŠ 1771, 76; ki ſze zviſzi, ponizi ſze KM 1796, 57; po vami ſze zviſzimo KŠ 1771, 546; i naj ſze ne zviſzim KŠ 1771, 550; Peter ſze tak ne bi zviſzo KŠ 1771, 701; Zakaj ſze je K. zviſzo KŠ 1754, 110; Ali záto sze je ne segavo zviszo KAJ 1870, 54; ſteri ſzo ſze zviſzili KŠ 1754, 95
zvíšeni -a -o
1. poveličan, slavljen: Jesus zviſen jeſzte SM 1747, 12; ki ſzi do nebéſz zviſeni KŠ 1771, 36; zviseni bojdi Goſzpoud KM 1783, 98; Csi gli je cslovik zviseni BKM 1789, 270; je zviſena ſzoudba nyegova KŠ 1771, 366; I do viszoki nebész zvisena BKM 1789, 8b; ka je potrejbno zviſenomi biti Szini cslovecsemi KŠ 1771, 309; zviſeno je Jezuſovo imé KŠ 1771, 410
2. povišan, višji: Trétya (stuba) je ta zvissena KOJ 1833, 30; ki ſzo zviſſeno bruncseno kacso zaglednoli KM 1796, 40; te je na zvissenoj sztubi AIN 1876, 29; szo prilicsne na sztolmacsenyé trétye zvissene sztube tüdi ete recsi KOJ 1833, 135
Prekmurski
zvišávati -am nedov. poveličevati, slaviti: Bogá dobrouto mores zviſávati KŠ 1771, A8a; Tebi ſcsémo zvisávati BKM 1789, 37; da tvojo zmosnoſzt gori zvisávam SM 1747, 57; Na veke zvisávam BRM 1823, 7; Zvisávam te Goszpodne TA 1848, 22; nebeszki dvor te zvissáva KOJ 1845, 135; Tebé zvisávajo BKM 1789, 156; I povſzud ga zvisávajmo BKM 1789, 24; Zvisávajmo visnyega KAJ 1848, 113; zvisávajte Boga KAJ 1848, 10; bom Boga zvisávao KAJ 1848, 4; nego je je zvisávalo lüſztvo KŠ 1771, 354; Paſztérje ſzo ga zvisávali BRM 1823, 4
zvišávati se -am se poveličevati se, slaviti se: ne zvisávam ſze vſzrczi BKM 1789, 8; Ka sze zvisávas vu zlocsasztnoszti TA 1848, 42; viſzokoſzt, ſtera ſze zvisáva KŠ 1771, 545; Zakaj ſze zvisáva ſzvejt BKM 1789, 417; Norczi sze zvisávajo KAJ 1848, 265; naj ſze ne zvisáva ſzvejt KM 1796, 10; Ne zvisávaj ſze KŠ 1771, 473
zvišavajóuči -a -e poveličujoč, slaveč: Ár ſzo je csuli zvisávajoucse Bogá KŠ 1771, 375; ſzpejvajmo, Zvisávajoucs nyega imé BKM 1789, 122
zvišávani -a -o poveličevan, slavljen: zvisávani bojdi Bôg TA 1848, 28
SSKJ²
zvodenéti -ím dov. (ẹ́ í)
nav. ekspr. zaradi izgube bistvenih lastnosti, značilnosti postati manj kvaliteten, nekvaliteten: vino zvodeni; stepen sneg sčasoma zvodeni
// postati vsebinsko prazen: članek je zaradi navajanja nepomembnih dejstev zvodenel / akcija je popolnoma zvodenela / uspeh je zvodenel
● 
ekspr. kri mu je zvodenela postal je slabokrven, anemičen; knjiž. led zvodeni se stopi; ekspr. kaj ti je pamet zvodenela zakaj govoriš, ravnaš tako neumno
    zvodenèl in zvodenél -éla -o:
    zvodeneli pojmi; zvodenelo delovanje; zvodenelo vino
Število zadetkov: 1922