Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
záveza -e ž zaveza, obljuba: i zakaj jemlés mo-jo závezo vu tvoja vüſzta KŠ 1754, 17
Celotno geslo Vezljivostni G
zavírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj onemogočati kaj da bi se hitreje premikalo
Ob vožnji navzdol mora zavirati avto /na vsa štiri kolesa/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj motiti koga/kaj da bi hitreje napredovalo ali dosegalo višje stopnje
Suša zavira rastline (pri rasti).
SSKJ²
zavóhati -am dov. (ọ̑)
1. z vohom zaznati: zavohati smrad / zavohati alkohol, dim
2. ekspr. začutiti, zaslutiti: zavohati nevarnost; morali so nekaj zavohati, da so tako hitro odšli / zavohati dobro kupčijo
// odkriti, ugotoviti: takoj je zavohala, zakaj nas sosed tako pogosto obiskuje
Celotno geslo Vezljivostni G
zbírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj
Zbirali so naročnike (za novo revijo).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj skupaj
Odpadno tekočino zbirajo /v posebnih posodah/.
3.
kdo/kaj sistematično pridobivati kaj
Zbira rastline in znamke.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj
Zbirala je moč (, da bi vzdržala).
Celotno geslo Vezljivostni G
zbírati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dobivati se
(Pri njem in okrog njega) se zbirajo otroci.
2.
kdo/kaj prihajati skupaj k/h komu/čemu / v/na/pod/nad kaj / kam
Družina se je /ravno/ zbirala h kosilu.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj pojavljati se okrog/okoli koga/česa / v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/pred čim / kje
Maščevalnost se (mu) je zbirala v srcu.
4.
kdo/kaj prihajati v stanje zbranega mišljenja
/Dolgo in predvsem zaradi drugih/ se je zbiral, preden je kaj povedal.
Prekmurski
zbívati se -am se nedov. skupaj bivati, živeti: zakaj se nemoreta zbivati BJ 1886, 13; Med szebom sze zbivajo KAJ 1848, 319
Celotno geslo Vezljivostni G
zbudíti se iz -ím se iz dovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj spraviti se iz česa
Zbudil se je iz nezavesti.
2.
iz medicine kdo/kaj spraviti se iz česa
/Zaradi intervencij/ se je /predčasno/ zbudil iz narkoze.
SSKJ²
zdaníti se -ím se dov., zdánil se (ī í)
brezoseb. preiti iz noči v dan: vstal je, ko se je zdanilo; še preden se je zdanilo, so odšli na pot; poleti se zgodaj zdani
● ekspr. zdaj se mu je zdanilo, zakaj so ga povabili medse je dojel, spoznal; ekspr. polagoma se je zdanilo v njegovi glavi doumel, razumel je
Svetokriški
zdavnaj prisl. zdavnaj: hudizhi bodo tebi pred ozhy poſtavili vſe tvoje grehe, na katere ſi ti vshe sdaunai posabila (V, 523) ǀ zaKaj vshe sdaunaj bi bil pogluben (I/2, 87)
Celotno geslo Vezljivostni G
zdélati -am dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj oslabiti koga/kaj
Vse skupaj jo je zdelalo /, da se je kar sesedla/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničiti koga/kaj
(Po časopisih in v medijih) sploh so ga /kljub uglednim zagovornikom čisto/ zdelali.
3.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dokončati kaj ‘opravilo’
Pot sta zdelala (v enem dnevu).
Celotno geslo Vezljivostni G
zdélati se -am se dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj oslabiti se
/Z delom/ se je izčrpal.
Prekmurski
zdràv -a -o prid. zdrav: zdrav bojdi, meſter KŠ 1771, 90; i 'sitek düse moje, zdrav bojdi KM 1783, 54; naj bode zdrav SIZ 1807, 6; i nazáj je grátala zdrava KŠ 1771, 38; Zdrava bojdi Maria KMS 1780, A4; kaj ſzam czejloga csloveka zdravoga vcsino KŠ 1771, 289; Zdr'zi me vu ſzlabom tejli zdravoga BKM 1789, 364; govorécsi: zdrave bojdte KŠ 1771, 98; i nepriſztoupi kzdravim ricsém Goſzpodna naſega KŠ 1771, 642; Záto 1.) na zdrave kotrige gledoucs KŠ 1754, 195
zdravéjši tudi zdravéši -a -o bolj zdrav: Zakaj je káhlena hi'sa zdravejsa od dimnatne KOJ 1833, XV; Voda je doszta zdravêša KAJ 1870, 46
zdràvi -a -o sam. zdravi: Nikaj zdravoga nejga vmojem tejli KŠ 1754, 241; Ar zdravomi nej trbej Vrácsa KŠ 1754, 257; ne potribüjo ti zdravi vrácsa KŠ 1771, 28
Celotno geslo Vezljivostni G
zdržáti -ím tudi izdržáti -ím dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo/kaj brez večjih negativnih telesnih in duševnih posledic prenesti kaj / koliko česa / koliko
Človek zdrži več, kot misli.
2.
kdo/kaj prenesti kaj / koliko česa
Zdržali so napad močnejšega sovražnika.
3.
kdo/kaj kljub neugodnim okoliščinam ostati v/pri/pod kom/čim / kje
Pod vodo je zdržal eno minuto.
4.
navadno z nikalnico kdo/kaj biti, ostati dalj časa v težjem, neprijetnem položaju pri/ob kom / kje / do kdaj
Pri/Ob njem ne zdrži nobena ženska.
5.
navadno z nikalnico kdo/kaj imeti sposobnost biti brez koga/česa / koliko česa
Ne zdrži brez cigaret in pijače.
6.
kdo/kaj ostati uporaben, dober koliko
Kruh je zdržal ves teden.
Celotno geslo Vezljivostni G
zdržáti brez -ím brez tudi izdržáti brez -ím brez dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
kdo/kaj brez večjih negativnih telesnih in duševnih posledic prebiti brez koga/česa / brez koliko česa
Cel teden zdrži brez hrane.
Celotno geslo Vezljivostni G
zdržáti se -ím se tudi izdržáti se -ím se dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto se je moral zdržati.
2.
kdo/kaj ne sprejemati, delati koga/česa
Zdržali so se odvečnega posredovanja.
Celotno geslo Vezljivostni G
zébsti zébem nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, brezosebno
brezosebnoobkrožati koga/kaj mraz, hlad
/Po hrbtu in v noge/ ga zebe /kot psa/.
Celotno geslo Frazemi
zélje Frazemi s sestavino zélje:
hodíti kómu v zélje
Celotno geslo Frazemi
zemljevíd Frazemi s sestavino zemljevíd:
béla lísa na zemljevídu [čésa], postáviti kàj na svetóvni zemljevíd
Celotno geslo Vezljivostni G
zgledováti se -újem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj ravnati se po kom/čem
/Kot novinec v stroki/ se je zgledoval po starejših sodelavcih.
Celotno geslo Vezljivostni G
zgodíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj dogoditi se, pripetiti se
Zgodila se je nesreča.
2.
kaj dogoditi se, pripetiti se kot okoliščina
Zgodilo se je(, da je šel na lov).
Število zadetkov: 1910