Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
dežę́łən,* -łna, adj. Land-, Landes-; deželni glavar, der Landeshauptmann, deželni zbor, der Landtag, deželni odbor, der Landesausschuss, d. poslanec, der Landesabgeordnete, deželno sodišče, das Landesgericht, deželni zaklad, der Landesfond, deželno zastopstvo, die Landesvertretung, nk.; tudi: dežéłən.
Pleteršnik
Pleteršnik
izboljševáłən, -łna, adj. Verbesserungs-: izboljševalne stavbe, Verbesserungsbauten, Levst. (Cest.); izboljševalni zaklad, der Meliorationsfond, DZkr.
Pleteršnik
izkópati 1., -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. 1) herausgraben, ausgraben: i. zaklad; oči i., die Augen auskratzen; vrana vrani oči ne izkoplje; i. jajca = kopiti, C.; — 2) fertig graben: i. jamo; das Hauen beenden: izkopali smo vinograde; — 3) i. se, sich herausarbeiten: i. se iz dolgov.
Pleteršnik
izpozaję́ti, -zájmem, vb. pf. erschöpfen, bis zur Erschöpfung verwenden, DZ.; zaklad se izpozajme, izgine, Cv.; erschöpfend behandeln, Cig. (T.).
Pleteršnik
lȃst 1., -ȋ, f. das Grundeigenthum, der Besitz, Cig., Levst. (Nauk); — das Eigenthum; v lasti imeti, zueigen haben, inhaben, Jan.; = v last imeti, Cig.; v last dati, zueigen geben, Jan. (H.); kupiti kaj v l., durch Kauf etwas eigenthümlich an sich bringen, Mur.; zaklad v svojo last pripraviti, Ravn.-Valj. (Rad); — nam. vlast.
Pleteršnik
máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine-Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.-C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).
Pleteršnik
Pleteršnik
ogréniti, -grę́nem, vb. pf. 1) umhäufeln: zelje o., jvzhŠt.; o. rastlino s suho prstjo, Cv.; — 2) zusammenscharren: čebele v panj o., Dol.; — einen Fang machen: ta je ogrenil! der hat einen guten Fang gemacht! Cig.; ve, da bo dobro ogrenil, Bes.; — ausfindig machen, Jan.; o. zaklad, LjZv.; tako smo ogrenili vso fabriko za izdelovanje desetakov, Nov.; — 3) o. koga, jemandem einen Schlag versetzen, Dol.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
skladǫ́vən, -vna, adj. 1) Concurrenz-, C.; skladǫ̑vna dolžnost, skladovni zaklad, cestni skladovni okraj, DZkr.; — 2) Schichtungs-: skladovne ploskve, Schichtungsflächen, nk.
Pleteršnik
zagréniti, -grę́nem, vb. pf. verscharren; kri s prstjo z., Dalm.; kdor najde zaklad, ga zagrene, Ravn.
Pleteršnik
zaklàd, -kláda, m. 1) der Schatz; z. kopati; zaklade nabirati; — der Fonds, Cig., Jan., Nov., nk.; z. zemljiške odveze, der Grundentlastungsfonds, Jan.; ustanovni z., der Stipendienfonds, Nov.; — 2) = zaklada 1), das Pfand, Guts.-Cig., C.
Pleteršnik
zakópati 1., -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. 1) vergraben; zaklad v zemljo z.; mrliča z.; zugraben; jamo z.; — z. se, sich vergraben; v zemljo se z.; v slamo, v seno se z.; (pren.) z. se v dolgove, sich verschulden; — z. se, in die Tiefe arbeiten, einen Schacht abteufen (mont.), V.-Cig.; — 2) durch Graben absperren, schließen, Cig.; zakopano šatorišče, ein verschanztes Lager, V.-Cig.; z. se, sich verschanzen, Cig.; Francozi se zakopljejo v hribu, Vod. (Izb. sp.); — 3) durch Graben verlieren, verbauen (mont.), Cig.; z. dobiček, Cig.
Pleteršnik
zazídati, -am, vb. pf. 1) durch Mauerwerk verschließen, zumauern, vermauern, verbauen; okno, vrata z.; razgled z.; svetlobo komu z., Cig.; — einmauern; zaklad z.; živega človeka z.; — 2) durch Bauen verlieren, auf Bauten verausgaben: veliko denarja z.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
kìnč -a m zaklad, dragocenost: Ar, gde je kincs vas, tam je i ſzrczé vaſe KŠ 1771, 19; Jantar inda velki kinč bio AI 1878, 55; Od ſzkritoga kincsa KŠ 1771, 42; Bougse je od kincsa dobro zdrávje KM 1790, 16; priſzpodobno je králeſztvo nebeſzko k Kincsi ſzkritomi KŠ 1771, 46; Pokedob bi pokojni Ocsa szkoro vesz kints na kri'soboj poroucso KOJ 1848, 32; Szrebro, i zláto, i drügi kincsi BKM 1789, 168; i oudprli ſzo kincse ſzvoje KŠ 1771, 7; Ni koroune, ni kincse, Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; ſzo meli bogáſztvo, kincse SŠ 1796, 51; zdravi nôg nebi dao niti za vsze kincse krála KAJ 1870, 38; ki je bio poſztávleni nad vſzejmi nyé kincsi KŠ 1771, 366; pren. Düſevni kincs KŠ 1771, 210; neszkoncsani je kincs dobroute KM 1783, 31; On je vas kincs náj bougſi BKM 1789, 12; Moj náj véksi kincs nebeſzki SŠ 1796, 5; Nepreczenyen kincs mi boj, Oh Bôg KAJ 1848, 5; szlo'snoszt, i mirovcsina (o! ti náj prestimanejsi szveczki kincs!) KOJ 1833, IX; Dober cslovik zdobroga kincsa ſzrczá ſzvojega dobra prináſa naprej KŠ 1771, 40; ſzi meni veſz kints tvojega zaſzlüſenyá ſenkal SM 1747, 52; i bodes kincs meo vnébi KŠ 1771, 63; Vu ſterom ſzo vſzi kincsi modrouſzti KŠ 1771, 606; Vladár je dühovni kincsov BRM 1823, 8; Szprávlajte ſzi pa kincse vu nébi KŠ 1771, 19; Dá vam kincse vnoge BRM 1823, 9
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost