Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zakramènt -ênta m (ȅ é) rel. od Kristusa postavljeno sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost: deliti, prejeti zakramente; krst, zakon, mašniško posvečenje in drugi zakramenti / zakrament (bolniškega) maziljenja; zakrament sprave; zakrament svetega rešnjega telesa; zakramenti za umirajoče zakrament sprave, zakrament svetega rešnjega telesa in zakrament (bolniškega) maziljenja
// v zvezi najsvetejši zakrament posvečena hostija, sveto rešnje telo: mašnik z najsvetejšim zakramentom v roki
SSKJ
založníštvo -a s (ȋ) 
  1. 1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z zalaganjem knjig, revij: razvoj slovenskega založništva; zakon o založništvu
    // redko založba: rokopis je poslal različnim založništvom / prevzeti založništvo kake zbirke
  2. 2. ekon., v zgodnjem kapitalizmu proizvodnja, pri kateri delavec izdeluje blago na domu, podjetnik, trgovec pa ga zalaga s surovinami, z delovnimi sredstvi: nastanek založništva; založništvo v fužinarstvu, sitarstvu
    ●     namizno založništvo priprava besedil za tiskanje z uporabo osebnega računalnika
SSKJ
zámož prisl. (ā) star., v zvezi iti zamož omožiti se: branila se je, da bi šla zamož; njene vrstnice so druga za drugo šle zamož
// v zvezi dati zamož omožiti: kralj je dal svojo hčerko zamož / dali so jo zamož bogatemu snubcu
    zámož m neskl.  zakon: dekle je godno za zamož; dati hčer v zamož omožiti jo
SSKJ
zaobíti -ídem dov., zaobšèl zaobšlà zaobšlò tudi zaobšló (í) hodeč za čim obiti: zaobšel je deblo in se ustavil na drugi strani / vojska je zaobšla mesto; zaobšli so deželo s severa / iz previdnosti je zaobšel nevarni kraj obšel; pren. zaobiti zakon
SSKJ
zastópati -am nedov. (ọ̄) 
  1. 1. biti, nastopati kje
    1. a) za koga, v imenu koga: zastopati društvo, očeta na slovesnosti / zastopati v skupščini narodno manjšino
    2. b) kot član, pripadnik česa: našo državo zastopa na tekmovanju deset tekmovalcev
    3. c) skrbeč, prizadevajoč si za kaj: zastopati koristi, pravice koga / zastopati zakon
  2. 2. opravljati pravne posle za drugega: direktor zastopa banko; že tri leta zastopa več tujih podjetij / zastopati koga pred sodiščem / pravno zastopati koga
  3. 3. biti povezan s čim in si prizadevati, zlasti z govorjenjem, za veljavo, uveljavitev tega: zastopati kako mnenje, publ. stališče; razpravljavci zastopajo različne nazore, teze / zastopam mnenje, da je gradnja nepotrebna
    ♦     jur. obtožnico zastopa javni tožilec
    zastópan -a -o 
    1. 1. deležnik od zastopati: sklepanje pogodb med kupci in zastopano delovno organizacijo
    2. 2. v povedni rabi biti upoštevan, navzoč: najbolj je zastopana rdeča barva; materinščina ni bila zastopana / publ. te kamnine so v gorovju zastopane na več mestih so, se najdejo
SNB
zaščítniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    zaščítna známka -e -e ž (ȋ, ȃ)
    1. znak, s katerim proizvajalec, trgovec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih; zaščitni znakSSKJ: Na prsni strani Lacostove majice se je leto dni pozneje pojavila še njegova zaščitna znamka, aligator
    2. kar zagotavlja prepoznavnost koga ali česa: Odkritost je njegova zaščitna znamka
    zaščítne slušálke -ih -šálk ž mn. (ȋ, ȃ)
    priprava v obliki slušalk za zaščito sluha pri zelo velikem hrupu: Delavci na gradbišču so po predpisih o varnosti pri delu morali nositi zaščitne slušalke
    zaščítni fáktor -ega -ja m (ȋ, á)
    številčno izražena stopnja na lestvici, do katere krema, losjon ali gel za sončenje varuje kožo pred škodljivimi sončnimi žarki: sredstva z visokim zaščitnim faktorjem; Tudi v mestu, ko gremo na kavo, kolesarimo ali se izpostavljamo soncu na balkonu, se je dobro namazati s kremo z zaščitnim faktorjem
    zaščítni zákon -ega -óna in -a m (ȋ, á ọ́; á)
    zakon, ki ščiti slovensko manjšino v Italiji: Zamejcem naj bi bile zajamčene pravice na vseh področjih, obenem naj bi zaščitni zakon veljal za vse ozemlje, torej tudi za Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino
SSKJ
zatrjeváti -újem nedov. (á ȗ) izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo: zatrjeval je, da je vozil previdno; zatrjevali so, da ničesar ne prikrivajo; vztrajno, z gotovostjo, ekspr. sveto zatrjevati / mnogi zatrjujejo, da je kajenje škodljivo mislijo, menijo
// knjiž. zakon jim zatrjuje pravico do pritožbe zagotavlja
// dekleti sta pridni, je zatrjevala mati govorila
    zatrjujóč -a -e: opravičil se je, zatrjujoč, da se bo drugič bolj potrudil; zatrjujoče besede
    zatrjeván -a -o: dokazi za zatrjevana dejstva
SSKJ
združevánje -a s (ȃ) glagolnik od združevati: stroj za združevanje vlaken / naprava za združevanje in mešanje zvokov / spolno, telesno združevanje / združevanje bank / združevanje besed v stavke / združevanje različnih opravil / gospodarsko, politično, poslovno združevanje; oblasti so prepovedale vse oblike združevanja
♦ jur. namensko združevanje sredstev; mat. zakon o združevanju členov
SSKJ
zgradíti -ím dov., zgrádil (ī í) 
  1. 1. narediti z (gradbenim) materialom, da kaj nastane: zgraditi cesto, most, predor, stopnišče; zgraditi iz lesa, opeke; hišo si je zgradil po svojem načrtu / mesto so zgradili na bregu reke; utrdbo so zgradili pred šeststo leti; hitro, trdno zgraditi / redko zgraditi zid sezidati
    // lastovke so si zgradile gnezdo v hlevu; ta greben so zgradile korale / telo zgradi nove celice iz beljakovin; pren. zgraditi lepšo prihodnost; zgraditi temelje gospodarstva
  2. 2. sestaviti, izdelati celoto iz delov: zgraditi atomsko bombo, elektronski mikroskop; zgraditi ladjo / pregledno in smiselno zgraditi stavek
  3. 3. publ., v zvezi z na narediti, ustvariti kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: zgraditi družbo na demokratičnih načelih; svojo filozofijo je zgradil na materialistični osnovi / zgraditi zakon na ljubezni
    ♦     lit. zgraditi zaplet in razplet drame, romana; meteor. nad srednjo Evropo se je zgradil greben visokega zračnega pritiska je nastal, se razvil
    zgrajèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od zgraditi: dobro zgrajen roman; iz granita zgrajen spomenik; solidno zgrajena hiša; strnjeno zgrajeno naselje; človeško telo je zgrajeno podobno kot živalsko
    2. 2. publ. izoblikovan, trden: bil je zgrajena pisateljska osebnost; ni bil še dovolj ideološko zgrajen / zgrajen značaj
      ●       publ. njegov sošolec je bil zgrajen član komunistične partije; prim. izgraditi
SSKJ
zvézen -zna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na zvezo, federacijo: zvezna ureditev / zvezna država / zvezni davki; zvezni organi; zvezni zakon; zvezna skupščina, vlada / zvezni sekretar za zunanjo trgovino; Zvezni izvršni svet / v nekaterih državah zvezni kancler
  2. 2. ki kaj veže, povezuje: zvezni rovi; zvezna cesta Ljubljana—Celje
    // vézen: zvezni deli cevi / bil je zvezni člen med organizacijama
  3. 3. ki je, poteka brez presledkov, prekinitev: zvezno opazovanje, premikanje / zvezna črta, vrsta / stene in strop v rudniku morajo biti zvezni
    ♦     fiz. zvezni spekter spekter, v katerem so sestavine s širokega frekvenčnega območja; mat. zvezna funkcija funkcija, katere graf je nepretrgan; šport. prva zvezna liga liga, ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz vse države; zvezni kapetan, trener
    zvézno prisl.: razvoj poteka zvezno
SSKJ
ženítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ženiti se: še ne misli na ženitev; biti goden za ženitev; odlašati z ženitvijo; ženitev in možitev / bližal se je dan njune ženitve poroke
// sprememba barve perja pri samcih med ženitvijo
● ženitev je uganitev ne da se vnaprej vedeti, ali bo zakon srečen
SSKJ
ženíti se žénim se nedov. (ī ẹ́) 
  1. 1. v zvezi z osebo moškega spola poročati se: danes se ženi njen nečak / ženiti se na kmetijo / ženili so se med seboj; opisoval je, kako se na deželi ženijo / dov., pog. kdaj se bosta pa vidva ženila poročila
  2. 2. ekspr. imeti ljubezenski odnos s kakim dekletom: ali se fant že kaj ženi; nekaj časa se je ženil pri sosedovi hčeri / hodil se je ženit v sosednjo vas vasovat; dolgo se je ženil, pa se ni oženil si iskal ženo; s stricem se je šel ženit je šel snubit
    // dov. moral se je ženiti tam, kjer je oče hotel si dobiti ženo
  3. 3. ekspr. družiti se zaradi parjenja: to je čas, ko se mačke, psi ženijo / ob sv. Gregorju se ptički ženijo
    ●     ekspr. nima se na kaj ženiti nima materialne osnove za zakon, družino; ženiti se na roke v kmečkem okolju imeti za zakon, družino le sposobnost za delo; pog., ekspr. ženi se pod marelo ne da bi imel zagotovljeno bivališče; šalj. on se na drobno ženi ima ljubezenske odnose z več osebami istočasno ali v kratkih časovnih presledkih; danes je pa oblečen, kot da bi se ženil zelo lepo, slovesno
    ženíti ekspr.  
    1. 1. dajati, oddajati v zakon: danes ženi najmlajšega sina
    2. 2. posredovati za koga pri kakem dekletu zaradi ženitve: ni maral nikogar, da bi ga ženil; vsi so ga hoteli ženiti
Število zadetkov: 332