Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
poliandríja -e ž (ȋ)
knjiž. zakon žene z več možmi hkrati; mnogomoštvo: živeti v poliandriji
SSKJ²
poligamíja -e ž (ȋ)
zakon moža z več ženami ali žene z več možmi hkrati; mnogomoštvo, mnogoženstvo: živeti v poligamiji
SSKJ²
poročíti1 -ím dov., poróčil (ī í)
1. po določenem postopku narediti, da postaneta moški in ženska pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: to je matičar, ki ju je poročil / na tem uradu jih veliko poročijo
2. ekspr. dati, oddati v zakon: oče jo je hotel poročiti s premožnim fantom
3. pog. poročiti se s kom: poročil je staro prijateljico; nobena ga ni hotela poročiti
    poročíti se 
    postati pred družbo, javnostjo priznan kot mož ali žena koga: pred pustom se je z njo poročil; rada bi se poročila / poročiti se iz ljubezni / cerkveno, civilno se poročiti
    // nav. ekspr., s prislovnim določilom s poroko spremeniti življenjske okoliščine: poročiti se na dom; poročila se je na kmete, v mesto / dobro, slabo se poročiti
    poročèn -êna -o:
    poročen moški; sta že poročena; dve leti je bila poročena z njim / kot zapostavljeni pristavek k ženskemu priimku Ana Dolenc, poročena [por.] Zore
SSKJ²
postáva2 -e ž (ȃ)
star. predpis, zakon2: kršiti, obiti postavo / nenapisane postave tovarištva / cerkvene postave; držati se lovskih postav in običajev
● ekspr. mož, oko postave policist
SSKJ²
postópnik -a m (ọ̑)
pravn. zakon ali zakonik o postopku: kazenski postopnik
SSKJ²
prázákon -óna in -a m (ȃ-á ȃ-ọ́; ȃ-á)
knjiž. prvotni, osnovni zakon: ravnati se po prazakonih življenja
SSKJ²
razvézanec -nca m (ẹ́)
pravn. moški, katerega zakon je bil razvezan: poročila se je z razvezancem
SSKJ²
razvézanka -e ž (ẹ́)
pravn. ženska, katere zakon je bil razvezan: razvezanke in vdove
SSKJ²
rodoskrúnstvo -a s (ȗ)
knjiž. zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora: upirati se rodoskrunstvu; obsojati rodoskrunstvo
SSKJ²
ustáva1 -e ž (ȃ)
temeljni zakon države: izdati, razglasiti, spremeniti ustavo; členi ustave; dopolnila k ustavi; skladnost zakonov z ustavo / evropska ustava; pren. ta Trubarjeva knjiga je bila ustava slovenske protestantske cerkve
♦ pravn. ustava najvišji pravni predpis, ki določa temeljna načela in oblike družbene, politične in gospodarske ureditve države; zgod. oktroirana ustava ki jo je razglasil 3. septembra 1931 kralj Aleksander; vidovdanska ustava prva ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izdana 28. junija 1921
SSKJ²
uzakóniti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
1. določiti, utemeljiti z zakonom: uzakoniti kako načelo, pravico; uzakoniti šolsko obveznost / uzakoniti z ustavo
// z zakonom priznati ali dovoliti: uzakoniti dejansko stanje / uzakoniti novo oblast; uzakoniti vlado
2. narediti, da postane kaj zakon, obvezno pravilo: uzakoniti nova načela v podjetju / uzakoniti pisavo
♦ pravn. uzakoniti zakonski predlog
    uzakónjen -a -o:
    uzakonjena kazen, pravica; uzakonjena pravila vedenja
    ♦     pravn. uzakonjeno pravo pravo, določeno z zakoni
SSKJ²
uzakónjati -am nedov. (ọ́)
1. določati, utemeljevati z zakonom: uzakonjati nove kazni, pravice / tak nadzor uzakonja več paragrafov
// z zakonom priznavati ali dovoljevati: nova ustava v marsičem uzakonja stvarno stanje / uzakonjati oblast
2. delati, da postane kaj zakon, obvezno pravilo: uzakonjati novo modo / pravopis uzakonja obe obliki / publ. objektivna struktura družbe uzakonja oblastveno strukturo določa, je vzrok
♦ pravn. uzakonjati zakonske predloge
SSKJ²
uzakonjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. določati, utemeljevati z zakonom: uzakonjevati nove obveznosti, pravice; s tem določilom so se vnaprej uzakonjevale odločbe najvišjega sodišča
// z zakonom priznavati ali dovoljevati: tak položaj delavca uzakonjuje ustava / uzakonjevati oblast
2. delati, da postane kaj zakon, obvezno pravilo: uzakonjevati drugačne navade / pravopis uzakonjuje domačo pisavo te tujke
♦ pravn. uzakonjevati zakonski predlog
SSKJ²
zakónski1 -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na zakon, zakonsko zvezo: zakonsko obdobje / zakonski prepiri; zakonska sreča; zakonska zvestoba / knjiž. zakonski drug mož; zakonski stan, ekspr. jarem / zakonski otrok; zakonska žena
// nanašajoč se na zakonce: zakonski par; zakonska skupnost / zakonska postelja postelja za dve osebi; zakonska spalnica
● ekspr. srečno sta zajadrala v zakonski pristan se poročila
♦ pravn. zakonski zadržek zadržek, zaradi katerega se zakonska zveza ne sme ali ne more skleniti; zakonska zveza z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske
SSKJ²
zakónski2 tudi zákonski -a -o prid. (ọ̄; á)
nanašajoč se na zakon, predpis: zakonski osnutek, predlog; zakonsko besedilo / zakonski rok; zakonska zaščita / za to ni zakonske osnove / uredba z zakonsko močjo / zakonski zastopnik zastopnik, ki ga imenuje po zakonu pristojni organ
    zakónsko tudi zákonsko prisl.:
    zakonsko omejiti
SSKJ²
zakónstvo -a s (ọ̑)
star. zakon, zakonski stan: v prvem letu zakonstva je rodila hčer
Število zadetkov: 316