Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
pitón pitóna samostalnik moškega spola [pitón]
    velika nestrupena kača rjavkaste barve s svetlejšim ali temnejšim lisastim vzorcem po telesu, ki živi v Afriki in jugovzhodni Aziji; primerjaj lat. Python
STALNE ZVEZE: afriški piton, indijski piton, kraljevi piton, kraljevski piton, mrežasti piton, tigrasti piton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Python iz gr. Pȳthṓn, imena zmaja v obliki kače, ki ga je Apolon ubil pred Delfi, po kraju Pȳthṓ ‛Delfi’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
polnoléten polnolétna polnolétno pridevnik [pou̯nolétən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki polnoletni ki dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
      1.1. ki ga sestavljajo, tvorijo tisti, ki dosegajo zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in imajo zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
      1.2. ekspresivno pri katerem je od začetka obstoja preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
    2. kot samostalnik v obliki polnoletni, polnoletna kdor dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti; SINONIMI: polnoletnik
ETIMOLOGIJA: iz polna leta
Celotno geslo eSSKJ
poniglávec poniglávca tudi poníglavec poníglavca samostalnik moškega spola [poniglávəc] tudi [poníglavəc]
    slabšalno kdor kaj prikriva, naklepa
ETIMOLOGIJA: ↑poniglav
Celotno geslo eSSKJ
prêdlog predlóga samostalnik moškega spola [prêdlok predlóga]
    1. kar kdo izrazi z namenom, da se to sprejme, upošteva, se za to odloči
    2. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki z vzpostavljanjem podrednega razmerja med besedami stavka določa sklon sledeči besedi in pri tem izraža prostor, čas, lastnost in vzrok
      2.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. predlóg iz cslov. prědъlogъ, iz ↑predložiti - več ...
Celotno geslo eSSKJ
ptíčar ptíčarja samostalnik moškega spola [ptíčar]
    1. pes navadno s kratko ali srednje dolgo dlako in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na perjad
    2. kdor zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje ptice; SINONIMI: ornitolog
    3. nekdaj kdor lovi, prodaja ptice
STALNE ZVEZE: nemški kratkodlaki ptičar, nemški ptičar
ETIMOLOGIJA: ↑ptič
Celotno geslo eSSKJ
sánkcija sánkcije samostalnik ženskega spola [sánkcija]
    1. del pravnega pravila, ki določa negativno posledico ob ravnanju v nasprotju s pravnim pravilom
      1.1. negativna posledica, ki jo pravno pravilo določa v primeru kršitve
    2. kazen zaradi kršitve pravil, dogovorov
STALNE ZVEZE: pragmatična sankcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sanktion in frc. sanction iz lat. sanctiō ‛odredba, določitev kazni’, iz sancīre ‛odrediti, določiti’, prvotno ‛posvetiti’, k sacer ‛svet, posvečen’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
sankcioníranje sankcioníranja samostalnik srednjega spola [sankcijoníranje]
    udejanjanje s pravnim pravilom določene negativne posledice ob ravnanju v nasprotju s pravnim pravilom
ETIMOLOGIJA: ↑sankcionirati
Celotno geslo eSSKJ
simbiótičen simbiótična simbiótično pridevnik [simbijótičən]
    1. ekspresivno ki kaže, izraža, da kdo s kom sobiva, sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez nesoglasij; SINONIMI: ekspresivno simbiotski
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki simbiotični, ekspresivno ki kaže, izraža, da kdo sobiva s kom v odvisnem razmerju; SINONIMI: ekspresivno simbiotski
    2. ekspresivno ki kaže, izraža, da sta v čem skladno, učinkovito združeni, povezani dve različni stvari
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. symbiotisch iz gr. symbíotos, iz sýmbios ‛sobivajoč’, glej ↑simbioza
Celotno geslo eSSKJ
škrípati škrípam tudi škrípljem nedovršni glagol [škrípati]
    1. oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
      1.1. ekspresivno premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. slabšalno igrati na godalo, zlasti na violino
    3. ekspresivno ne potekati, delovati gladko, brez težav, imeti očitne pomanjkljivosti
FRAZEOLOGIJA: postelja škriplje, škripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: = cslov. skripati, hrv., srb. škrípati, češ. skřípat < pslov. skripati iz ide. baze (s)krei̯-p-, ki je označevala hripave naravne glasove, tako kot latv. skripstêt - več ...
Celotno geslo eSSKJ
tórej členek [tórej]
I.
    1. izraža navezovanje na prejšnji stavek, poved
      1.1. izraža sklepanje glede na prejšnji stavek, poved
    2. izraža poziv, spodbudo k ukrepanju
    3. v zvezi tako torej izraža nejevoljo, začudenje, nestrpnost
II. kot veznik
    1. uvaja stavek, ki podaja sklepanje glede na prejšnji stavek
    2. uvaja stavek, ki podaja pojasnilo zlasti glede na zadnji stavčni člen prejšnjega stavka
 ETIMOLOGIJA: iz *to že < pslov. *to že ‛tudi’, ‛prav to’ iz ↑to v pomenu ‛in, kajti, tako’ in členice *že - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
abolícija -e ž (í)
razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
♦ pravn. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo
SSKJ²
àd prisl. (ȁ)
knjiž. glede na, k: pripombe ad 1; ad čl. 2 zakona
SSKJ²
amandmírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dati dopolnilni ali spreminjevalni predlog, navadno k zakonu: vlada je amandmirala svoj zakon; amandmirati člen zakona; amandmirati sklep
SSKJ²
antinomíja -e ž (ȋ)
knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah; človeške, razredne antinomije; nerazrešljive antinomije; antinomije v družbi
♦ filoz. protislovje logičnega zakona s samim seboj
SSKJ²
aplikácija -e ž (á)
1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje
2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu
3. računalniški program: razvijati poslovne, spletne aplikacije; uporaba brezplačnih aplikacij / programska aplikacija; računalniške igre in aplikacije
4. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja
♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu
SSKJ²
arhívski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na arhiv: arhivske omare / dokazati trditev z arhivskimi viri; arhivsko gradivo; arhivska kopija filma najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu / arhivski strokovnjak, uslužbenec / osnutek arhivskega zakona
SSKJ²
avténtičen -čna -o prid. (ẹ́)
1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu
// ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči
2. ki se ujema z originalom; natančen, točen1: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod
♦ glasb. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim; pravn. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen
SSKJ²
biolóški -a -o prid.(ọ̑)
1. nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje; biološka pestrost, raznolikost, raznovrstnost / biološka vrednost beljakovin / biološki proces; biološko stanje, dogajanje / biološki oče; biološki starši; biološka mati; biološke sledi / biološka obdelava odpadkov; biološko čiščenje / biološko orožje pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt
// nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali; ekološki: biološko kmetovanje / biološka pridelava, predelava
// ki je pridelan, predelan na tak način: biološki izdelek, pridelek; cilj zakona je podpora biološki hrani; biološko živilo
    biolóško prisl.:
    posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije; biološko pridelana, primerna hrana
SSKJ²
branílka -e [branilka in braniu̯ka] ž (ȋ)
1. ženska, ki odvrača napad: branilke trdnjave
// ženska, ki varuje, ščiti: branilka živali / branilka zakona
2. publ. posameznica ali moštvo, ki zmaga na prejšnjem tekmovanju in se ponovno bori za naslov: premagati branilke naslova; branilka olimpijskega zlata; branilka velikega kristalnega globusa
3. odvetnica, ki brani, zagovarja obtoženca: javna branilka
4. šport. obrambna igralka pri nekaterih igrah z žogo: branilke so zadevale mete z razdalje
SSKJ²
člén in člèn čléna m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
1. del, ki se veže z drugimi v celoto: sestaviti člene; člen verige; vezava členov; pren. vezni člen med preteklostjo in sedanjostjo; to vprašanje je samo člen v verigi problemov
2. oštevilčen odstavek zakona ali določbe: 62. člen ustave določa; 5. člen [čl.] zakona se glasi
3. zastar. členek, sklep: zapestni člen
4. zastar. stopnja sorodstva; koleno: sorodstvo v prvem členu
♦ anat. prstni člen del prsta med dvema sklepoma; bot. člen del stebla med dvema kolencema; elektr. akumulatorski člen osnovna enota akumulatorja; galvanski člen osnovna enota galvanske baterije; jezikosl. člen beseda pred samostalniki v nekaterih jezikih, ki navadno označuje spol; stavčni člen sintaktična enota v stavku; mat. člen del matematičnega izraza, ki ga od drugih delov ločita znaka + ali -; členi aritmetičnega zaporedja; zool. člen obroček telesa ali nog pri členonožcih in nekaterih črvih
Število zadetkov: 609