Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
dejánje -a s (ȃ)
1. uresničenje odločitve ali volje: to njegovo dejanje je izzvalo ostro reakcijo; priznati svoje dejanje; storiti nepremišljeno dejanje; tudi z dejanjem je pokazal svojo poštenost; nasprotja med besedami in dejanji / družbi nevarno, sovražno dejanje; izdaja te knjige je pomembno kulturno dejanje; sestanek je pomenil veliko, zgodovinsko dejanje
// uresničevanje odločitve ali volje: preiti od obljub k dejanju; zalotiti, zasačiti koga pri dejanju; odlašati z dejanjem; čas, kraj dejanja
2. pravn., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana sankcija: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja
3. jezikosl., navadno v zvezi z glagolski vsebina glagola kot besedne vrste: osebek je nosilec glagolskega dejanja v stavku / ponavljanje, trajanje glagolskega dejanja; trenutnost glagolskega dejanja
4. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela: konec dejanja je zelo učinkovit; odlomek, prizor iz prvega dejanja opere; komedija v štirih dejanjih; pren. zadnje dejanje družinske drame se je odigralo pred sodiščem
5. dogajanje v literarnem delu, navadno odrskem: dejanje se godi v mestu; zgodba je brez osrednjega dejanja; dramsko dejanje; nosilec dejanja v romanu
● ekspr. vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom vse življenje, prizadevanje; on je mož dejanj ne govori veliko, ampak hitro, odločno ukrepa
♦ rel. Dejanja apostolov knjiga Svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
SSKJ²
kaznív -a -o prid. (ī í)
ki zasluži kazen: kaznivo prekupčevanje
// pravn., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana sankcija: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja
Celotno geslo Frazemi
komólec Frazemi s sestavino komólec:
do komólcev krváv, do komólcev krvávih rók, iméti do komólcev krváve rôke, pomágati si s komólci, uporábiti komólce, uporábljati komólce
Celotno geslo Etimološki
krȋv kríva prid.
Celotno geslo Etimološki
navíhan -a prid.
Celotno geslo Etimološki
ognīti se ọ́gnem se dov.
SSKJ²
pregréšen -šna -o prid.(ẹ́ ẹ̄)
nanašajoč se na pregreho: pregrešne misli, želje / zakriviti pregrešno dejanje
    pregréšno prisl.:
    pregrešno govoriti
Prekmurski
prekàcati -am dov. zagrešiti, zakriviti: Ali, ka je grêh li tiszto, Ka prekaczas z-csinênyem KAJ 1848, 250; Ár mi neprekacza nikâ KAJ 1870, 53; Csi je pa kaj prouti tebi prekaczao KŠ 1771, 666
SSKJ²
prirobíti in priróbiti -im dov. (ī ọ́)
teh. nekoliko zakriviti, upogniti na robu: prirobiti pločevino
SSKJ²
sòzakrivíti -ím dov., sòzakrívil (ȍ-ī ȍ-í)
skupaj s kom zakriviti: sozakriviti kršitev pogodbe / sozakriviti zmedo
Celotno geslo eSSKJ
tragédija tragédije samostalnik ženskega spola [tragédija]
    1. drama, v kateri glavni junak zaradi neobvladljivih okoliščin, v spopadu z močnejšimi silami propade, je poražen; SINONIMI: žaloigra
    2. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja; SINONIMI: ekspresivno žaloigra
STALNE ZVEZE: moderna tragedija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tragödie in) lat. tragoedia iz gr. tragōidía iz tragōidós ‛traged, igralec tragedije’ iz trágos ‛kozel’ + tvorjenka od ōidḗ ‛pesem’ - več ...
Celotno geslo Sinonimni
ukrivíti -ím dov.
1.
kaj dati čemu krivo obliko
SINONIMI:
skriviti, zviti, star. ušiniti, knj.izroč. uviti
2.
kaj dati čemu nenaravno, nepravilno obliko
SINONIMI:
skriviti, ekspr. pokvečiti, ekspr. skrivenčiti, knj.izroč. spoševiti, knj.izroč. uviti, ekspr. zakriviti
SSKJ²
zadolžíti se -ím se [zadou̯žiti se] dov., zadôlži se; zadôlžil se (ī í)
postati komu dolžen določeno vsoto denarja: vzel bo predujem na plačo ali pa se bo zadolžil; zadolžiti se za veliko vsoto; zadolžiti se pri prijatelju; država se je zelo zadolžila / ekspr. do vratu, čez glavo se zadolžiti zelo
● zastar. s svojim ravnanjem se je zadolžil v njihovih očeh pregrešil
    zadolžíti 
    1. publ. narediti, da je kdo dolžen storiti, opraviti kaj: odbor ga je zadolžil, da pripravi sklepe za prihodnjo sejo / zadolžiti koga za članke z zgodovinsko tematiko naložiti mu skrb; zadolžiti koga za izvršitev naloge naložiti komu nalogo
    // imenovati, zaposliti za opravljanje česa: na novo so zadolžili dve medicinski sestri; zadolžili so ga za organizatorja gibanja
    2. knjiž. s pozitivnim dejanjem narediti, da je kdo moralno dolžen storiti, opraviti kaj: s svojo smrtjo je zadolžil soborce
    3. zastar. zakriviti, zagrešiti: obžaloval je vse, kar je zadolžil
    4. adm. narediti, da je kdo odgovoren za kaj: zadolžiti prejemnika za prevzeto blago
    ●     zastar. zadolžiti posestvo zastaviti
    zadolžèn -êna -o:
    zadolžen gospodar; zadolžen je za izdelavo načrta; zadolženo posestvo
    ●     publ. uradno je zadolžen za ministrovo varnost odgovoren; publ. zadolžen je za obrambna vprašanja pristojen za obravnavo obrambnih vprašanj
Prekmurski
zakàcati -am nedov. zagrešiti, zakriviti: Csi je pápinecz kaj vtégno zakaczati KOJ 1914, 134; Jancsi je veliko zakaczao KOJ 1845, 50; Velikási, ki szo kaj proti pokójnomi Ocsi zakaczali KOJ 1848, 39
SSKJ²
zakrivíti -ím dov., zakrívil (ī í)
1. narediti, da postane del česa kriv: zakriviti palico; zakriviti žebelj na spodnji strani deske / prezirljivo zakriviti ustnice ukriviti
2. s svojim ravnanjem povzročiti kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: zakriviti nesrečo, prepir, smrt; iz nevednosti zakriviti kaj / nadlogo si je zakrivil sam / nesrečo je zakrivil močen veter
♦ pravn. zakriviti kaznivo dejanje
    zakrívljen -a -o:
    zakrivljen nož; zakrivljena palica
Pravopis
zakrivíti -ím dov. zakrívil -íla, nam. zakrivít/zakrivìt, zakrívljen -a; zakrívljenje; drugo gl. kriviti (í/ȋ í) kaj ~ palico; ~ nesrečo
Celotno geslo Sinonimni
zakrivíti -ím dov.
kaj s svojim ravnanjem povzročiti kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega
SINONIMI:
biti kriv česa/za kaj, biti krivec česa/za kaj, ekspr. imeti na vesti, ekspr. nositi krivdo za kaj, ekspr. zagrešiti
GLEJ ŠE SINONIM: ukriviti, ukriviti
Celotno geslo Etimološki
zakrivīti – glej krȋv
Pleteršnik
zakrivíti, -ím, vb. pf. 1) einkrümmen, umkrümmen; las komu z.; zakrivljen, ein wenig angebogen, Cig.; zakrivljen nos, die Krummnase; zakrivljene noge, krumme Füße; — 2) verschulden; nič nisem zakrivil; — 3) z. se, sich zuschulden kommen lassen: z. se s čim, Cig.
Celotno geslo Hipolit
zakriviti glagol

PRIMERJAJ: zakrivljen

Število zadetkov: 23