Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
zanêsti -nêsem dov., zanésel zanêsla (é) 
  1. 1. s svojim delovanjem povzročiti, da kaj pride kam: veter je zanesel radioaktivni oblak nad Skandinavijo; brezoseb. prah, sneg je zaneslo v vsako špranjo
    // z nošenjem spraviti kaj kam z določenim namenom: zanesti ranjenca v varno zavetje / star. zanesti blago k šivilji nesti, odnesti
  2. 2. noseč premakniti en del česa v drug položaj, v drugo smer: drugi konec klopi zanesi še malo k zidu; zanesti omaro proti sebi, v levo
    // z delovanjem povzročiti, da se kaj oddalji od prave smeri, začrtane poti: veter je zanesel balon proti severu; vodni tok ga je zanesel daleč od brega / brezoseb.: avtomobil je na spolzki cesti zaneslo; čoln je zaneslo na odprto morje; zaneslo nas je s prave smeri, vstran; v ovinku ga je zaneslo v levo; ekspr. vedno znova ga zanese pod njeno okno pride
    // brezoseb. povzročiti tako oddaljitev zaradi izgube ravnotežja: zaneslo jo je in je padla
  3. 3. povzročiti tako močen čustveni odziv pri kom, da nehote naredi kaj drugače, kakor hoče, želi: jeza ga je zanesla, pa jo je udaril; navdušenje ga večkrat zanese; brezoseb. govornika je zaneslo
  4. 4. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi tam, kjer prej ni bilo: pisatelj je v tedanjo književnost zanesel nov slog; zanesti razdor, strah med prijatelje / skušal je zanesti nekoliko živahnosti v pogovor vnesti
    // to bolezen so k nam zanesli priseljenci
  5. 5. knjiž. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti občudovanje; prevzeti: lepota in divjina sta potnike zanesli; deda je zanesel spomin na mladost / znal je vsakogar zanesti navdušiti
  6. 6. star. prizanesti: zanesi nam; ni ji zanesel nobenega udarca
    ●     pot ga večkrat zanese v naše mesto večkrat pride; usoda ga je zanesla v tujino življenjske okoliščine so bile take, da je odšel, bival v tujini; ekspr. zaneslo ga je v kriminal začel je delati kriminalna dejanja
    zanêsti se v zvezi z na  biti prepričan, da kdo dela, ravna tako, kakor je najbolje, primerno, zaželeno: na svoje ljudi se zanese; nanj se ni mogoče zanesti; popolnoma, ekspr. slepo, stoodstotno se zanesti na koga
    // pri svojem ravnanju zelo upoštevati kako lastnost, stanje: zanesti se na molčečnost, poštenost koga; preveč se je zanesel na svojo prednost / na ta avtomobil se lahko zaneseš; zanesti se na svoje noge / zanesel se je na njihovo spanje prepričan je bil, da bodo spali; niso se zanesli, da bo izpolnil obljubo verjeli
    // ekspr. jaz se jim ne bom klanjal, na to se lahko zaneseš
    zanesèn tudi zanešèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od zanesti: biti kam zanesen; zanesen z blatom, s snegom; bila je zanesena od tega prizora
    2. 2. ki je v stanju (trajnejšega) močnega čustvenega odziva na kaj, zlasti pozitivnega: zanesen pesnik; čustveno, literarno zanesen; nekritično zanesen / zaneseno opevanje narodnih junakov; prisl.: zaneseno ljubiti koga; zaneseno pripovedovati o načrtih
SSKJ
fírma -e ž (ȋ) 
  1. 1. podjetje: trgovati z domačimi firmami; izvozna firma; stara firma; zastopstvo tujih firm
  2. 2. ime (podjetja): vsako podjetje ima svojo firmo; spremeniti firmo; določbe o firmi
    ●     pog. ta fant je solidna, nesolidna firma nanj se lahko zaneseš, se ne moreš zanesti; publ. hoteli so izključiti možnost, da bi se pod firmo svobode skrivale anarhistične tendence videzom, krinko
SSKJ
lojálnost -i ž (ȃ) 
  1. 1. (zgolj) izpolnjevanje državljanskih obveznosti, zakonov zaradi dolžnosti: dokazoval je svojo lojalnost; zanesti se na lojalnost državljanov; lojalnost do države / narodna manjšina se je z vso lojalnostjo vključila v življenje države
  2. 2. knjiž. poštenost, odkritost v ravnanju: ta postopek ne priča o lojalnosti zastopnikov, ki so sklenili dogovor; njegova lojalnost in čut tovarištva
SSKJ
nèpreračunljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 
  1. 1. ki ni preračunljiv: nepreračunljiva vrednost; v denarju nepreračunljive dobrine / to je odkrit, nepreračunljiv človek
  2. 2. katerega dejanje, ravnanje, zlasti v določenem položaju, se ne da predvideti: nanjo se ni mogoče zanesti, je preveč nepreračunljiva
    // knjiž. nepredvidljiv: nepreračunljive posledice; nepreračunljivo vreme
  3. 3. knjiž. nepremišljen, lahkomiseln: nepreračunljiv sklep; nepreračunljiva beseda, obljuba
SSKJ
spomín -a m (ȋ) 
  1. 1. ed. sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke v zavesti ohrani, obnovi: spomin mu odpoveduje, ekspr. peša; zanesti se na svoj spomin; imeti dober, slab, zanesljiv spomin / ekspr. če me spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl; ponesrečenec je izgubil spomin; uriti spomin / glasbeni, motorični spomin; vizualni spomin; spomin za številke
  2. 2. ed., nav. ekspr. zavest, v kateri so ohranjene predstave, misli, podatki o preteklosti: v spominu se mu je vrstila podoba za podobo / izbrisati koga iz spomina pozabiti ga; priklicati (si) v spomin spomniti se; poskušal sem se spomniti imena, a v spominu je bila luknja nisem se mogel spomniti; ohraniti kaj v spominu zapomniti si; ta dogodek mu je ostal v lepem spominu se ga rad spominja
    // v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu
  3. 3. predstava, misel, podatek o preteklosti, ohranjen v zavesti: spomini ga težijo, vznemirjajo; jasen, neprijeten, vesel spomin / spomini segajo daleč nazaj; spomin na ta dogodek je še živ; vse to je zdaj samo še spomin; skupaj obujati spomine / navesti podatke po spominu
  4. 4. oseba glede na zavestno obnovitev v zavesti koga: počastiti spomin na padle z enominutnim molkom; vznes.: oddolžiti se spominu umrlega; človek blagega spomina / v medmetni rabi, ob spominu na umrle slava njegovemu spominu
  5. 5. mn. popis dogodkov, srečanj, ki jih je pisec sam doživel: brati, izdati spomine; druga knjiga spominov
  6. 6. v zvezi s predlogom v, za izraža, da je namen določenega dejanja, stvari spominjanje na koga ali kaj: postaviti kip v spomin pesnika, pesniku, na pesnika; praznik v spomin na zmago / dobiti kaj v spomin, za spomin; posvetiti knjigo komu v spomin / kot posvetilo materi v spomin / v osmrtnicah v spomin
    ●     ekspr. te hiše, palače so okamneli spomini nekdanjih časov ostanki, preostanki, ki spominjajo na nekdanje čase; v njegovih dogodivščinah ni nič spomina vredno kar bi si bilo vredno zapomniti; ostati zvest spominu in delu koga ravnati, delati tako, kot je kdo delal; star. od takrat sina ni vzela več v spomin ga ni več omenjala, ni govorila o njem; ekspr. imeti kratek spomin biti pozabljiv
    ♦     etn. glas, znamenje, ki naznanja smrt v hiši ali v ožjem sorodstvu
SSKJ
vtís -a m (ȋ) 
  1. 1. podoba predmeta, ki nastane z njegovim vtisnjenjem v kaj: vtisi stopal so še vidni; globoki, sveži vtisi; školjkast vtis
  2. 2. kar nastane v zavesti kot posledica hitrega, navadno čustvenega sprejemanja zunanjega sveta: vtis izgine, ostane, zbledi; dobiti napačen vtis; urediti svoje vtise; zanesti se na prvi vtis; nov, knjiž. bežen vtis; vtisi s potovanja / biti pod vtisom povedanega vplivom
    // barvni, vidni, zvočni vtis / čutni vtis; duševni vtis
    // s prilastkom podoba, videz, kot se kaže zlasti pri kratkotrajnem zaznavanju: tkanina daje vtis pletenine; delati vtis zapuščenosti, zmedenosti; napraviti na koga vtis izobraženega človeka / vzdolžni šivi naredijo vtis vitkosti
  3. 3. mnenje, mišljenje o čem, ki nastane zlasti na osnovi zunanjih znakov česa: naš vtis je, da bo organizacija razpadla; imamo vtis, da se jim nikamor ne mudi / lahko bi nastal vtis, da bodo s predpisom vsi problemi rešeni; od kod vam vtis, da vas želimo ogoljufati
  4. 4. vtisnjenje: vtis kovanca, prstana v vosek / vtis dogodka v spomin
    ●     narediti vtis na koga vzbuditi pri njem čustveni odziv, zanimanje; ekspr. s potovanja je odnesel nepozabne vtise potovanje ga je zelo prevzelo; pog. predstava je pustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala; ekspr. to je naredil samo zaradi vtisa da bi kdo imel o njem mnenje, kakršno on hoče, želi
    ♦     biol. spominski vtis sled, ki jo zapusti vzdraženje v živčnih celicah; šport. ocena za umetniški vtis pri umetnostnem drsanju, kotalkanju ocena za umetnostno vrednost izvedenih likov
SSKJ
vzajémnost -i ž (ẹ̑) 
  1. 1. povezanost s čim enakim, ustreznim kot povračilom: dogovoriti se o vzajemnosti prevajanja literarnih del / sporazum temelji na vzajemnosti
    ♦     jur. načelo vzajemnosti načelo, po katerem priznava država drugi državi ali njenim državljanom določene pravice, ugodnosti s pogojem, da jih tudi druga država priznava njej oziroma njenim državljanom
    // medsebojna povezanost, odvisnost: vzajemnost med rastlinstvom in živalstvom / vzajemnost duševnega in telesnega razvoja
  2. 2. medsebojna povezanost, pomoč, podpora članov kake skupnosti: računati, zanesti se na vzajemnost; delavska, vaška vzajemnost; občutek vzajemnosti / slovanska vzajemnost
SSKJ
déjstvo -a s (ẹ̑) kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo: dejstva pričajo proti njegovi trditvi; izkrivljati, ponarejati dejstva; upoštevali so samo dejstva; seznaniti koga z dejstvi / ekspr. omejiti se na gola, suha dejstva; navajal je le že znana zgodovinska dejstva / publ., z oslabljenim pomenom: bolezen se je izredno hitro širila, to dejstvo je oviralo učinkovito zatiranje; dejstvo, da je proizvodnja padla, kaže na resen položaj v tovarni
♦ jur. pravno dejstvo dogodek, ki ima pravne posledice
// navadno v zvezi z izvršen kar je odločeno, opravljeno: o tem ne moremo več razpravljati, to je že izvršeno dejstvo
// ekspr., v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: motite se, to je dejstvo; dejstvo je, da se nanj ne moremo zanesti
● zamisel je postala dejstvo se je uresničila; postaviti koga pred (izvršeno) dejstvo seznaniti ga s stvarmi, ko so že odločene, izvršene
SSKJ
nemírnež -a m (ȋ) ekspr. nemiren, razigran človek, zlasti otrok: le s težavo je miril male nemirneže / evfem. fantje sosednje vasi so bili znani nemirneži razgrajači, pretepači
// nestalen, neuravnovešen človek: med njimi je bilo tudi nekaj nemirnežev, na katere se ni bilo mogoče zanesti / biti večni nemirnež
SSKJ
nèsolíden -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī) ki ni soliden: nesoliden trgovec; ta človek je nesoliden / nesolidni izdelki / nesoliden temelj premalo trden; nesolidno znanje nezadostno, pomanjkljivo
● pog. ta fant je nesolidna firma nanj se ne moreš zanesti
SSKJ
osránec -nca m (á) vulg. kdor je umazan z blatom, iztrebki: malega osranca je postavila v kad
// bojazljiv, strahopeten človek: na te osrance se ne moreš zanesti, preveč se bojijo / kot psovka še tega si ne upaš, osranec
SSKJ
zanesljív -a -o prid., zanesljívejši (ī í) 
  1. 1. na katerega se da zanesti: zanesljiv človek, delavec; zanesljiva priča; biti zanesljiv pri delu; čustveno zanesljiv; politično ni preveč zanesljiv / zaupni dokumenti so v zanesljivih rokah; zanesljiv vir informacij / imeti zanesljiv občutek, okus; zanesljiv spomin dober
    // ta avtomobil je trden in zanesljiv; zanesljiva tehtnica
  2. 2. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomislekov glede
    1. a) uresničitve, nastopa, obstajanja: napovedali so mu zanesljiv poraz, uspeh; rešiti koga zanesljive smrti gotove
      // iskati zanesljiv zaslužek / ti podatki bodo zanesljiva osnova za oceno; zahtevati zanesljivo nakazovanje obrokov redno, zagotovljeno
    2. b) resničnosti, pravilnosti: zanesljivega dokaza še nimamo; zanesljiva metoda; take primerjave niso vedno zanesljive; zanesljivo merilo za kaj / zanesljiva znamenja bolezni jasna, očitna
    3. c) varnosti, uspešnosti: z zanesljivim gibom je odprl padalo; njihov položaj ni posebno zanesljiv; zanesljiva obramba proti bolezni; zanesljiva opora trdna
    zanesljívo prisl.: počasi, toda zanesljivo izgublja; česar se loti, zanesljivo tudi izpelje; na to lahko zanesljivo računate; voziti zanesljivo
    ●     ekspr. njej zanesljivo ne bo verjel nikakor ne; publ. domače moštvo je zanesljivo zmagalo z razmeroma veliko razliko v rezultatu; sam.: nič zanesljivega ne ve
SSKJ
zanòs -ôsa m (ȍ ó) 
  1. 1. močna čustvena vznemirjenost zaradi zelo pozitivnega odnosa do česa: govornika je prevzel zanos; biti v zanosu; reči, storiti kaj v zanosu / zanos besed, idej, misli zanosnost
    // domovinski, ljubezenski, mladostni, ustvarjalni zanos / govoriti, igrati, peti z zanosom
    ●     knjiž. delati z velikim zanosom poletom, vnemo
  2. 2. glagolnik od zanesti: zanos ladje zaradi vodnih tokov
SSKJ
zatrosíti in zatrósiti -im dov. (ī ọ́) star.  
  1. 1. raztrositi: po travniku zatrositi gnoj, pepel
  2. 2. zanesti: zatrositi razdor / okužene živali so zatrosile bolezen / zatrositi ogenj v seno povzročiti, da začne goreti
SSKJ
fígamóž in fíga móž -á m, mn. fígamožjé in fíga možjé (í-ọ̑) pog., ekspr. kdor ne drži dane besede, obljube: nikoli se ne moreš zanesti na tega figamoža; nisem mislil, da si tak figamož
SSKJ
frfrávec -vca m (ȃ) ekspr. površen, lahkomiseln moški, navadno mlajši: na takega frfravca se pa res ne moreš zanesti
SSKJ
lúftar -ja m (ú) žarg. lahkomiseln, neresen, nereden človek: na tega luftarja se ne moremo zanesti / kaj, ona hodi s tistim luftarjem?
SSKJ
napláviti -im tudi naplavíti -ím dov., naplávil (ā ȃ; ī í) s tokom prinesti, spraviti kam, zlasti na breg, obalo: reka je naplavila deske, veje; na obali so našli truplo, ki so ga naplavili valovi; deževje, neurje je naplavilo veliko peska / nižavje sta naplavili reki Evfrat in Tigris
// ekspr. zanesti, prinesti: življenje ga je naplavilo v ta neprijazni kraj; povojna leta so naplavila nova vprašanja; brezoseb. naplavilo ga je v njemu tuj svet / v debati se je naplavilo veliko snovi nabralo
    naplávljen -a -o tudi naplavljèn -êna -o: naplavljen prod; rodovitna naplavljena prst, zemlja; bil je kot naplavljen
SSKJ
nèizpodbíten -tna -o prid. (ȅ-ī) ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi; neizpodbitna resnica; ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica delavcev do samoupravljanja
    nèizpodbítno prisl.: neizpodbitno dokazati
SSKJ
nèstanovíten -tna -o prid. (ȅ-ī) ki ni stanoviten: težko se je zanesti na tako nestanovitnega človeka / nestanoviten značaj / star. pri delu je nestanoviten ni vztrajen
// star. spremenljiv, nestalen: nestanovitno vreme / njegova služba je bila nestanovitna
Število zadetkov: 25