Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
sámozaničevánje -a s, pojm. (ȃȃ) neobč. zaničevanje samega sebe
Pravo
sramotítev držávnih simbólov -tve -- -- ž
Celotno geslo Frazemi
srcé Frazemi s sestavino srcé:
bíti kómu pri sŕcu, bíti mêhkega srcá, bíti tŕdega srcá, gnáti si [kàj] k sŕcu, iméti kámen namésto srcá, iméti mêhko srcé, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti tŕdo srcé, iméti zláto srcé, kámen se je odválil od srcá kómu, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, [kot] kámen na sŕcu, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, mêhkega srcá, mêhko srcé, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, na jezíku méd, v sŕcu léd, ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], nosíti otrôka pod sŕcem, nosíti srcé na dláni, pretípati kómu srcé in obísti, srcé gorí [kómu] za kóga/kàj, srcé je pádlo v hláče kómu, srcé na právem méstu, tŕdega srcá, tŕdo srcé
SSKJ²
zamáhniti -em, in zamahníti in zamáhniti -em dov. (á ȃ; ī á ȃ)
1. narediti gib, navadno z roko: zamahnil je in odšel; grozeče je zamahnil proti meni; malomarno, onemoglo zamahniti z roko / vol je nekajkrat zamahnil z repom / ekspr. še nekajkrat zamahnem s koso, pa bo pokošeno
// narediti gib z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: zamahniti v pozdrav, slovo
2. z gibom roke izraziti odklonilen odnos, omalovaževanje, zaničevanje: če ga kaj vprašamo, samo zamahne / to ni nič, je zamahnil z roko
3. ekspr. udariti: jezno je zamahnil po mizi
SSKJ²
zamahováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami; mahati: pri govorjenju je zamahoval okrog sebe / galebi zamahujejo s krili / zamahoval je s palico na vse strani / ekspr. začel je zamahovati s signalnima zastavicama dajati znake
// delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: zamahovati v pozdrav / od daleč ji je zamahoval, naj molči
2. z gibi roke izražati odklonilen odnos, omalovaževanje, zaničevanje: ob njenih besedah je samo zamahoval
3. ekspr. udarjati, tolči: s kladivom zamahovati po razbeljenem železu
    zamahujóč -a -e:
    dajati takt, zamahujoč z roko
Prekmurski
zametávanje -a s zaničevanje, preziranje: Ar li zametávanye ſzveſztva ſzkvari csloveka KŠ 1754, 186; V-kom bi meo zrok zgizdávanya Bratov zametávanya KAJ 1848, 234; ſteri je pun bio ſzſziromaſtvom zametávanyem KŠ 1754, 108; ár prevecs velka nagnyenoszt prti szvojemi Jeziki z-zametávanyem luczkih Lezikov, je falinga KOJ 1833, XII; vüszta, gucsécsa prôti pravicsnomi z zametávanyem TA 1848, 24
Pleteršnik
zaničávanje, n. = zaničevanje, Volk.-C.
SSKJ²
zaničeválen -lna -o prid.(ȃ)
ki izraža zaničevanje: zaničevalen nasmešek, pogled / zaničevalna beseda / dajati zaničevalna imena
    zaničeválno prisl.:
    zaničevalno govoriti o čem; zaničevalno pogledati koga
SSKJ²
zaničevánje -a s (ȃ)
glagolnik od zaničevati: njihove navade so vzbujale zaničevanje; zamerili so jim zaničevanje preprostih ljudi; izraz zaničevanja in sovraštva / gledati koga z zaničevanjem zaničljivo
Celotno geslo Sinonimni
zaničevánje -a s
GLEJ SINONIM: prezir
Pleteršnik
zaničevȃnje, n. die Verachtung, die Geringschätzung.
Svetokriški
zaničevanje -a s zaničevanje: je hotel imeti tudi shpisho tiga sashpotuvajna, inu sanizhovajna rod. ed., de bi popolnoma per tej goſtary ſe mogal naſſitit (III, 409)
SSKJ²
zaničeváti -újem nedov. (á ȗ)
imeti, kazati do koga negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti: zaničevati kmete, reveže; ljudje so ga zaničevali zaradi pijančevanja / zaničeval bi ga, če bi storil kaj takega / nekateri sloji so nekoč zaničevali slovenski jezik / ekspr. ne zaničuje vesele družbe in dobre hrane rad jo ima
● preg. kdor druge zaničuje, prazno glavo oznanjuje zaničevanje drugih izraža, kaže omejenost; preg. kdor materin jezik zaničuje, tudi matere ne spoštuje
    zaničujóč -a -e:
    ne prikrivati zaničujočega začudenja; prisl.: zaničujoče gledati koga; zaničujoče govoriti o kom
    zaničeván -a -o:
    zaničevana ženska; sam.: čutiti sočutje do zaničevanih
Pravopis
zaničeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zaničevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ soseda zaradi pijančevanja
SSKJ²
zaničljív -a -o prid.(ī í)
1. ki izraža zaničevanje: zaničljiv glas, izraz, pogled, vzdih; odgovoril mu je z zaničljivim smehom / zaničljiva beseda / zaničljiv pomen vzdevkov
2. ki zaničuje: bili so prijazni in prav nič zaničljivi
    zaničljívo prisl.:
    zaničljivo govoriti o čem; zaničljivo pogledati koga
Celotno geslo Hipolit
zaničovanje (zaničovanje, zaničuvanje) samostalnik srednjega spola
Svetokriški
zašpotovanje -a s zaničevanje, zasmehovanje, prezir: Letu sashpotovajne im. ed. bi ſe moglu enimu maihinu ſdejti ǀ kadar bi ſledni sashpoturajnie rod. ed. ſe bal, malu kateri bi kejkaj pustil drukat ǀ de bi ne bil sashpotovajna rod. ed., inu ſaurashtva vreden ǀ taku bò ſashpotovaina rod. ed. ureden ǀ je hotel imeti tudi shpisho tiga sashpotuvajna rod. ed., inu sanizhovajna ǀ Letakorshni poſvejtni Vuzheniki nejſo shtimaina, ampak ſaſpotovajna rod. ed. uredni ǀ pousot je terpel tepejne, sashpotovajne tož. ed., sapluvajne ǀ menio skuſi sashpotovaine tož. ed. teh druſih ſami ſebe hualit ǀ ſa lon druſiga nej imela, ampak ſuvajne, inu sashpotovanie tož. ed. ǀ ta kateri hozhe Nebeſſa kupt, imà pregainene, sashpotuvajne tož. ed. terpeti ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … Eliſabetha ſvoje preneſenu ſaſpotuajne tož. ed. → zašpotovati
SSKJ²
zgrníti in zgŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. strnjeno razprostreti: drevesa so zgrnila krošnje; nad lopo so se zgrnile veje
2. spraviti skupaj, na kup: zgrniti raztreseno seme / ekspr. vse to bogastvo so zgrnili starši in stari starši nakopičili / vzroke za stanje je zgrnil v nekaj stavkov strnil
3. star. zložiti: jezno je zgrnil svojo obleko in šel
● knjiž. nesreča je zgrnila nadenj zaničevanje zaradi nesreče so ga začeli zaničevati
    zgrníti se in zgŕniti se s prislovnim določilom
    1. pojaviti se kje strnjeno v veliki količini: ogenj se je zgrnil od vseh strani; okrog njiju so se zgrnile sence; na nebo se zgrnejo oblaki / ekspr. nad mesto se je zgrnila tema stemnilo se je / na družino se je zgrnilo gorje
    2. priti skupaj v velikem številu: otroci so se zgrnili okrog matere; k mizam so se zgrnili novi gostje; meščani so se zgrnili na ulice, pred magistrat
    zgŕnjen -a -o:
    razpeti zgrnjeno platneno streho; na kup zgrnjeno žito
SSKJ²
zvíška prisl. (ȋ)
1. z visokega, višjega položaja glede na kaj: zviška pasti na tla; planiti, pognati se zviška na koga / zviška je prihajalo bobnenje letal
2. izraža vzvišenost, zaničevanje: na vse gleda zviška; zviška govoriti s kom; domišljavo in zviška presojati kaj
SSKJ²
žerjávica -e ž (ȃ)
1. tleči, dogorevajoči kosi lesa, premoga: žerjavica tli, ugaša; pogasiti žerjavico; razgrebati, razpihovati žerjavico; speči meso nad žerjavico; drezati z grebljico v žerjavico; žareča žerjavica; žerjavica pod pepelom; lopatica za žerjavico; rana ga peče kot žerjavica; vroč, živ kot žerjavica; prestopa se kot na žerjavici zelo nemirno / prenesti s kleščami nekaj žerjavic kosov žerjavice / ekspr. njegove oči so žerjavica živahne, preiskujoče
2. knjiž., s prilastkom bolečina, trpljenje: čutila je žerjavico hrepenenja, ljubosumnosti
● ekspr. ona je sama žerjavica je zelo živahna, temperamentna; ekspr. roko dam v žerjavico, da se bo to zgodilo trdno sem prepričan; ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; zaničevanje ga je žgalo kot žerjavica mu je povzročalo hude duševne bolečine; bil je kot na žerjavici zelo nemiren
Število zadetkov: 40