Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
stávek -vka m (ȃ)
1. enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz besed: oblikovati stavek; dolg, kratek stavek; jasen, zapleten stavek; deli stavka; začetek stavka; besede in stavki / besedilo je pregledal od stavka do stavka; zna povedati samo nekaj nemških stavkov; zadnji stavki romana so ga pretresli / o problemu je povedal le nekaj stavkov
 
jezikosl. stavek skladenjska enota, sestavljena iz besed, zbranih okrog ene osebne glagolske oblike ali kake druge besedne vrste; analizirati stavek; dopustni stavek odvisni stavek, ki izraža dejstvo, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; glavni stavek neodvisni stavek podredja, ki ima dopolnilo v odvisnem stavku; nadredni stavek glavni ali odvisni stavek podredja, od katerega je odvisen drug stavek; napovedni ali spremni stavek ki uvaja, spremlja premi govor; nepopolni stavek ki mu manjka povedek; nikalni stavek ki ima zanikan povedek; odvisni stavek stavek podredja, ki smiselno dopolnjuje nadredni stavek; pripovedni stavek ki kaj ugotavlja; prosti stavek z enim povedkom; veliki stavek skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma; vprašalni stavek
2. glasb. oblikovno zaključen del ciklične oblike: sonatni, suitni stavek; tema tretjega stavka
// oblikovni del skladbe, navadno v obsegu štirih taktov: zaigrati oba stavka iz periode
// tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej: za tega skladatelja je značilen homofonski stavek; izražati se v vokalnem stavku / kompozicijski stavek
3. tisk. kovinska ali na filmu izdelana predloga za tiskanje: narediti, odtisniti, podreti, postaviti, razmetati stavek; dvokolonski stavek; gladki stavek iz enega tipa črk; ročni, strojni stavek
4. teh. več primerkov istega orodja, stvari zaporedne velikosti: stavek kladiv, šablon; stavek navojnih vijakov
5. rač. osnovna navodila za eno fazo računalniške obdelave: izvršilni, vhodni stavek; logični stavek
6. nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: nažela je že deset stavkov pšenice
SSKJ²
trdílen1 -lna -o prid. (ȋ)
pritrdilen: trdilen odgovor
♦ 
filoz. trdilna sodba sodba, izražena s stavkom, v katerem povedek ni zanikan; jezikosl. trdilni stavek stavek, ki nima zanikanega povedka
SSKJ²
zaníkati -am dov. (ȋ)
1. z besedo, kretnjo izraziti, da kaj ni v skladu z resničnostjo: zanikati govorice o čem; zanikati izjavo; zanikati kako novico; zanikal je, kar so trdili drugi; odločno kaj zanikati / agencija je vest že zanikala
// nepreh. z besedo, kretnjo izraziti, da v vprašanju povedano ni v skladu
a) z resničnostjo: vprašal ga je, če jo pozna. Zanikal je; ali si me težko našel? Nikakor, je zanikal
b) z željo, hotenjem: vprašali so ga, če si želi ostati, a je zanikal
2. dov. in nedov. izraziti mnenje, biti prepričan, da kaj ne obstaja: dejstev ni mogoče zanikati; skušal je zanikati smotrnost v naravi; zanikati usodo / zanikati pomen česa za človekovo življenje / zanikati obstoj boga, duhovnega sveta
// ekspr., z nikalnico, z odvisnim stavkom izraža pritrditev temu, kar določa odvisni stavek: ne zanikam, da mi ugaja; ni mogoče zanikati, da je zelo delaven
3. dov. in nedov. izraziti mnenje, da kaj ni pravilno, točno: zanikati kak nauk; zanikati razlago, teorijo / nekateri pojavi navidezno zanikajo pravilnost teh ugotovitev; življenje to vsak dan zanika / zanikati avtoriteto koga
4. dov. in nedov. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: obdolžili so ga, da je razbil šipo, a je zanikal; obtoženec dejanje zanika; zanikati sodelovanje s kom; vse je zanikal; zanikal je, da bi bil on to storil
// izjaviti, da kako dejstvo, ki se pripisuje osebku, ne obstaja: zanikati krivdo, odgovornost za kaj
5. dov. in nedov., nav. ekspr. izraziti negativen, odklonilen odnos do česa: zanikati družbene norme; zanikati kako življenjsko vrednoto
6. publ. pokazati neupravičenost obstoja: s tem dejanjem je zanikal svoj sloves; nova umetniška smer naj se sama potrdi ali zanika
● 
ekspr. zanikal je vsako možnost okužbe izjavil je, da okužba ni (bila) mogoča
♦ 
jezikosl. zanikati povedek izraziti ga v nikalni obliki
    zanikajóč -a -e
    1. deležnik od zanikati: odgovoril mu je, zanikajoč vse obtožbe; pesnikov duh, zanikajoč obdajajočo ga stvarnost
    2. knjiž. negativen, odklonilen: zanikajoč odgovor
    zaníkan -a -o:
    zanikana izjava, trditev / zanikani povedek

Slovenski pravopis

Pravopis
nè.. predp. obr. (ȅ) |zanikan, nasproten| nèvoják, nèdúh, nèhumaníst, nèupoštévanje, nèvéra; nèrjavèč, nèavtohtón; nèlepó, nèpočási
Pravopis
zaníkan -a -o (ȋ) ~a trditev
zaníkani -a -o (ȋ) jezikosl. ~ povedek
zaníkanost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
gróš Frazemi s sestavino gróš:
bíti podóben kàkor gróš gróšu, [kàkor] pét kráv za èn gróš, ne bíti vréden póčenega gróša, ne dáti [niti] póčenega gróša za kóga/kàj, ne iméti [niti] póčenega gróša
Celotno geslo Frazemi
miliméter Frazemi s sestavino miliméter:
niti za miliméter

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
neznȃnski -a prid.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
odpovèdati -povéjm dov.
1. odpovedati se, odreči se: nego csi Salamon számrad Králesztvi odpovej KOJ 1848, 23
2. odreči komu kaj: vüszt nyegovi prosnye nyemi neodpovês TA 1848, 10; 'Zitek podajte nyemi, Nevole odpovê BRM 1823, 5; Eta sztran od toga miniszteriuma tüdi odpovê sztroske AI 1875, br. 2, 1
3. povedati kaj, pripovedovati: Csákaj escse, naj ti vsze odpovem, ka mi je naszrci AIP 1876, br. 9, 5
odpovèdati se -povéjm se odpovedati se, odreči se: Odpovêm i ogibati sze scsém naszládnoszti KOJ 1845, 91; Tecsász szo sze pa Nizozemczi Czaszari celou odpovedali KOJ 1848, 115
odpovèdavši -a -e ko se je odpovedal: ino odpovedavsi skolnicsiji goszpodszki osterjás je pousztao KOJ 1845, 4; Ottokara szo sze Stajerci odpovedavsi cseszkomi králi podlo'sili KOJ 1914, 105
odpovédani -a -o zanikan, odvzet: poklacsen národ sze zná goropraviti, ali odpovêdane pravice zniksov skerjov nê mogocsno nezáj szpraviti AIP 1876, br. 3, 3

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Posebnosti pri zanikanem rodilniku

Pišem diplomsko nalogo na temo zanikanega rodilnika. Skozi čas, v razvoju jezika in v pogovoru dajalnik in rodilnik izginjata in njuno vlogo prevzema tožilnik. Jezik se čedalje bolj poenostavlja. Zanima me, kako bi vi zapisali naslednje stavke:

Grem po vino. ali: Grem po vina.Učim se slovenščino. ali: Učim se slovenščine.Ne smeš brati knjige ali: Ne smeš brati knjigo.

In podobni primeri.

Potem pa še malo drugačen primer. Ali bi dvakrat zanikali tale stavek, ali je enkrat dovolj: Ne smem ne brati knjige/knjigo. Ali mora biti po Vaše pomožnik zanikan ali ne. Zanima me, zakaj tako menite, in Vas prosim, če svoje odgovore lahko utemeljite.

Jezikovna
Raba zaimka ob glagolih »pustiti« in »upati«

Zanima me pravilna raba zaimka v naslednjih primerih: »Ne pustiš miblizu« ali »Ne pustiš me blizu« in »Kdo si upa upreti« ali »Kdo seupa upreti«.

Že vnaprej hvala za odgovor.

Jezikovna
Rodilnik ali tožilnik ob elipsi

Zanima nas, ali je uporaba tožilnika v drugem stavku spodnje povedi pravilna oziroma ali bi bilo treba uporabiti rodilnik:

S tem praktičnim testom preverimo kandidatovo zmožnost pisnega izražanja (zlasti pravopis, besedišče in slovnico) v njegovem drugem jeziku, in ne njegovo poznavanje/njegovega poznavanja tematskega področja.

Jezikovna
Rodilnik zanikanja (2)

Ne poznam petih prijateljev ali pa ne poznam pet prijateljev.

Kaj je prav in zakaj?

Jezikovna
Skladenjska podstava besede »nedokončanost« in število naglasov

Zanima me skladenjska podstava besede nedokončanost. Ali je beseda sestavljenka ali izpeljanka? Beseda ima v SSKJ dve naglasni mesti. Kako veš, ali ima neka beseda dve naglasni mesti ali le eno?

Število zadetkov: 14