Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali je risanje »tehniško« ali »tehnično«?

Kateri pridevnik je pravilno uporabiti: tehniško ali tehnično risanje? Gre za ime učnega predmeta, kjer se študente izobražuje o pripravi tehniške (ali tehnične?) dokumentacije.

Terminološka
Babyboom generacija
Prosim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?
Celotno geslo Frazemi
bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo
Jezikovna
Filozofska, biološka, kulturna in zgodovinska umestitev slovenščine

Kako slovensko govoreči posameznik razmišlja napram ostalim narodom? Kaj so posebnosti, odlike in slabosti slovenščine? Kako star je naš jezik? Iz katerih jezikov se je rodil in pobiral svoje prvine?

  • Predel možganov, ki je aktiven pri imaginarnem rotiranju 3D objekotv je aktiven tudi pri reševanju matematičnih operacij. Igranje 3D tetrisa do neke mere okrepi določen del možganov in posledično nam je "računanje" malo lažje. Dvojina - Predšolski otroci, ki uporabljajo jezik z dvojino, rahlo bolje rešujejo preproste matematične probleme kot njihovi vrstniki iz dvojinsko negovorečih okolij, saj prej razvijejo določene predele možganov. Imamo tudi dvojno zanikanje in šumnike. Kaj še? Iz kje to izhaja? Kaj nam to pove o našem razmišljanju, razvoju in specializaciji možganov?
  • Eskimi izhajajo iz okolja, ki je dosti drugačno od našega in imajo več besed za razne manifestacije snega. Kaj nam slovenščina pove o okolju iz katerega izhajamo?
  • Slišal sem: "Poznavanje in zanimanje za neko temo se odraža v jeziku. Če se dva laika pogovarjata o računalnikih je njun besedni nabor, omejen na par splošnih besed: kišta, ekran, tipkovnica, miška. Dva računalniška rekreativca že uporabljata večji nabor: procesor, RAM, grafična kartica, omrežje,... Besedni nabor strokovnjakov pa je že tako širok da se laik izgubi v njem. Slovenščina naj bi imela samo par besed za "ljubezen". Stara grščina kakšnih 5-10. Sanskrt naj bi imel v svojem naboru več kot 100 besed za vse odtenke in nianse ljubezni." Podobna jezikovna specializacija kot pri eskimih. Le da ta odraža doživljanje notranjega sveta. Za kaj je slovenščina specializirana?
  • Katere besede skovanke imamo katerih bi se lahko bolje zavedali in bili na njih ponosni. Kot naprimer: raz-um, po-men,
  • Bral sem, da naj bi ugotavljali kako učinkovit je nek jezik v podajanju pomena. Za to, da se prenese isti pomen naj bi nemščina okvirno potrebovala 10-30% več znakov oz. besed. Kako redundantna je slovenščina?
  • Slišal sem, da naj bi imela slovenščina stare korenine in, da naj bi v svojem nederju skrivala marsikatero modrost.

Tu in tam sem v času razstresene zasledil zgornje primere. Sedaj me pa zavestno zanima kako vse slovenski jezik posredno in neposredno vpliva name. Na posamezna zgornja vprašanja ni potrebno odgovarjati. Najverjetneje se jih da združiti v enega preprostega - etimologija slovenščine? Služijo samo kot primer kam pes taco moli. Vesel bom kakršnegakoli odgovora. Z veseljem bom prebral daljšo obrazložitev s priloženimi citati ali pa odšel v knjižnico po sledi priporočene literature.

SSKJ²
fiziognómičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na fiziognomijo: zanimivi fiziognomični tipi / fiziognomične metode / ima dober fiziognomičen spomin
SSKJ²
izmíslek -a [izmislək] m (ȋ)
knjiž. izmišljena stvar: večkrat je težko ločiti, kaj se je v resnici zgodilo in kaj je izmislek; ekspr. zanimivi izmisleki / v knjigi je dosti norčavih izmislekov misli, domislic
● star. tisk so imeli za hudičev izmislek izum, iznajdbo
Jezikovna
Jezikovne izbire: »vavčer«, »vrednotnica«, »bon«

Iz znanih razlogih se vsepovprek govori o vavčerjih. Pojavljata se tudi vrednotnica, bon. Osebno mi je vrednotnica všeč in sprašujem, ali je ustrezna sopomenka, ki bi lahko prevladala nad (po mojem mnenju) zapisno nenavadnim vavčerjem?

Celotno geslo Frazemi
lés Frazemi s sestavino lés:
bíti [málo] čez lés, [málo] čez lés
Celotno geslo eSSKJ
nèvretênčar nèvretênčarja tudi nèvreténčar nèvreténčarja samostalnik moškega spola [nèwretênčar] tudi [nèwreténčar]
    1. iz zoologije žival, ki nima hrbtenice iz vretenc
    2. slabšalno kdor pogosto spreminja svoje prepričanje, načela zaradi lastnih koristi
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑vretenčar
SSKJ²
obiskáti -íščem dov., obíščite in obiščíte (á í)
1. iti, priti h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov: obiskati bolnika, prijatelja; grem obiskat znanca v bolnišnico; obiskati soseda na domu; že dolgo nas ni nihče obiskal; malokdaj se obiščejo / publ. naša revija vas bo obiskala enkrat tedensko revijo boste dobili, bo izhajala
2. opraviti kako pot z določenim namenom: zdravnik je obiskal bolnika; novinarji so obiskali tovarno, da bi poročali o njej / knjiž. obiskati frizerja, odvetnika iti k frizerju, odvetniku / publ.: goste vabimo, da obiščejo našo restavracijo; obiskati izletniško točko / obiskati prireditev udeležiti se je; obiskati razstavo ogledati si jo
// knjiž. iti, priti kam: obiskati grobove padlih; vsak dan obišče mestni park
3. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: na stara leta sta ga obiskala bolezen in pomanjkanje; sreča nas je obiskala / spanec jih dolgo ni obiskal dolgo niso zaspali
● ekspr. zvečer nas je obiskalo sovražno letalo je priletelo; knjiž. to območje velikokrat obišče potres na tem območju je velikokrat potres; publ. tatovi so obiskali znanega zlatarja so okradli
    obiskán -a -o
    deležnik od obiskati: obiskani kraji so bili zelo zanimivi
    // s prislovom ki ima toliko gostov, turistov, udeležencev, kot določa prislov: dobro obiskan ples; oba hotela sta enako obiskana
Celotno geslo ePravopis
oven
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ovna samostalnik moškega spola
žival
horoskopsko znamenje
oseba, rojena v horoskopskem znamenju ovna
naprava za obleganje, vdor v prostor
IZGOVOR: [ôvən], rodilnik [ôu̯na]
BESEDOTVORJE: ovnov
PRIMERJAJ: Oven
Celotno geslo Frazemi
pésem Frazemi s sestavino pésem:
drúga pésem, drugáčna pésem, ísta pésem, labódja pésem, péti stáro pésem, poslúšati stáro pésem, stára pésem
Jezikovna
Pisanje moških in ženskih oblik in uporaba podčrtaja za izražanje »spolne nebinarnosti«

Kako v raznih besedilih pišemo samostalnike (in seveda pridevnike, glagolske oblike), če želimo poudarjati moške in ženske oblike? učitelj/-ica zdravnik/-nica (/-ica/-ca) igralec/-lka (/-ka)

Ali je še katera druga možnost poleg poševnice in vezaja?

Ali je v slovenščini sprejemljiv zapis s podčrtajem? učitelj_ica Kako bi v tem primeru pisali zdravnik_nica?

Dodatek: V zvezi s svojim vprašanjem o rabi ločil pri izražanju moških in ženskih oblik, ki sem ga v JS poslala pred nekaj dnevi, dodajam nekaj virov, v katerih je uporabljen podčrtaj, in sprašujem, ali je to res jezikovno sprejemljivo oz. ali ni katera druga oblika že (bolj) uveljavljena, npr. poševnica in vezaj.

Ali gre za »lokalni« pojav ali naj bi se oblike s podčrtajem uveljavile kar povsod?

  • Anja Koletnik, Evan Ana Grm, Eva Gračanin (2016). Pravno priznanje spola v Sloveniji. Ljubljana: Društvo informacijski center Legebitra.
  • Nina Perger (2016). Simbolno nasilje spolnega zaznamovanja v jeziku in prakse upora v visokošolskem prostoru. Družboslovne razprave 32/81. 41--60.
  • Ana Hofman (ur.) (2017). Znanost (brez) mladih. Ljubljana: Založba ZRC.

V delu Znanost (brez) mladih so zanimivi podatki na strani pred kazalom, npr. takole piše: urednica -- navedena je ena ženska, avtorice_ji -- navedenih je 8 avtoric in 1 avtor, recenzenta -- navedena je ena ženska in en moški.

Glede na navedeno gre za jezikovno nepravilnost ali vsaj nepoenotenost: Zakaj se uporablja oblika avtorji (avtorice_ji), če pa je samo en avtor? Verjetno so spregledali politično korektnost tudi pri obliki recenzenta: če se tako trudijo poudarjati razliko med ženskimi in moškimi oblikami, bi morali tudi v tem primeru napisati recentkat (?!). Ali ni to zgled, da je taka raba "neživljenjska"?

Celotno geslo eSSKJ
plitvína plitvíne samostalnik ženskega spola [plitvína]
    1. del morja, jezera, reke, kjer je voda plitva
    2. ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost
      2.1. ekspresivno lastnost česa, da kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost
      2.2. ekspresivno lastnost česa, da je vsebinsko prazno; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost
ETIMOLOGIJA: ↑plitev
Geografija
pohódništvo -a s
Pravopis
pričeválsko [u̯s] ozirn. prisl. (ȃ) ~ zanimivi spomini
Celotno geslo Frazemi
ràk Frazemi s sestavino ràk:
íti rákom žvížgat, íti rákom žvížgat in ríbam góst, íti rákom žvížgat in žábam góst, rdéč kot kúhan ràk, zardéti kot kúhan ràk
SSKJ²
shájati se -am se nedov. (ȃ)
večkrat biti, prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: prijatelji se pogosto shajajo; shajajo se na njegovem domu, da se lahko v miru posvetujejo; pri njem se shajajo zanimivi ljudje; shajati se v parku, pod vaško lipo, pred cerkvijo; shajati se z delavci, s somišljeniki; ob nedeljah, vsak dan se shajati; naskrivaj, redno se shajati / shajati se z dekletom
● zastar. čete so se začele shajati zbirati; odbor se shaja vsak mesec se sestaja; star. v njegovi gostilni se shaja veliko pivcev je veliko pivcev; star. dolgo se že shajata sta v ljubezenskem odnosu
Jezikovna
Sklanjanje dvobesednih francoskih zemljepisnih imen: »Bonne Terre«, »Qatre Bornes«

Zanima me, kako bi lahko sklanjali naslednja francoska zemljepisna imena, ne da si pomagamo z določili tipa "mesto/kraj itd" :

  • imena, ki so v fr. ženskega spola: Bonne Terre, Mare Longue, Rose Belle
  • tista, ki so v francoščini množinska, npr. Cent Gaulettes, Quinze Cantons, Quatre Bornes ...
  • tista, ki imajo v francoščini določni člen za ženski spol: La Rochelle, La Louise ...

Prvo skupino bi sklanjala po moški sklanjatvi, torej: Bonne Terre/Bonne Terra ... Mare Longue/Mare Longua ... Ali bi lahko tu imena pustila v imenovalniški obliki, npr. "Sem v Bonne Terre"?

Drugo skupino bi tudi sklanjala po moški sklanjatvi: Cent Gaulettesa/Quinze Cantonsa/Quatre Bornesa. Primer: Gredo proti Quatre Bornesu. Ali bi bilo mogoče tudi: Gredo proti Quatre Bornes?

Tudi imena tretje skupine bi sklanjala po moški paradigmi: La Rochelle/La Rochella/La Rochellu ... La Louise/La Louisa/La Louisu, kar pa me moti tu, je določni člen, ki v francoščini izraža ženski spol. Ali bi bilo v teh primerih torej mogoče samostalnike sklanjati po ženski paradigmi: La Louise/La Louise/La Louiso ...? Primer: Rad imam La Louiso/La Louise?

Jezikovna
Sklanjanje večbesednih angleških imen: »Cross Village«, »Little Traverse« ...

Prosim za pravilno sklanjatev naslednjih imen: Cross Village, Little Traverse, L'Arbre Croche, Castor Island, Grand River, Green Bay.

Število zadetkov: 25