Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]
    1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čist
fílmarka fílmarke samostalnik ženskega spola [fílmarka]
    manj formalno ženska, ki se ukvarja s snemanjem filmov, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: filmar
hrúškov hrúškova hrúškovo pridevnik [hrúškou̯ hrúškova hrúškovo] STALNE ZVEZE: hruškova voda
ETIMOLOGIJA: hruška
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]
    1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala
      1.1. kar spominja na tako pokrivalo
    2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta
      2.1. ta del gobe kot hrana, jed
    3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
    4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
mínigólf mínigólfa; in mini golf samostalnik moškega spola [mínigólf]
    1. golf, pri katerem se skuša žogico spraviti mimo ovir, čez grbine v luknje na manjših stezah; SINONIMI: mali golf
      1.1. igrišče za ta golf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. minigolf, iz mini + golf
nèkméčki nèkméčka nèkméčko pridevnik [nèkméčki] ETIMOLOGIJA: ne + kmečki
netrésk netréska in netrêsk netrêska samostalnik moškega spola [netrésk] in [netrêsk]
    1. rastlina s koničastimi mesnatimi listi, razporejenimi v rozete, in rožnatimi zvezdastimi cvetovi; primerjaj lat. Sempervivum tectorum; SINONIMI: iz botanike navadni netresk
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: ameriški netresk, juvanov netresk, Juvanov netresk, navadni netresk
ETIMOLOGIJA: = hrv. nètresak, češ. netřesk < pslov. netrěskъ iz ne + tresk, ker naj bi ta rastlina odganjala strelo - več ...
okupírati okupíram dovršni in nedovršni glagol [okupírati]
    1. enostransko, protipravno zasesti ozemlje tuje države, navadno z vojsko
    2. ekspresivno biti, zadrževati se kje, navadno v večjem številu, in s tem onemogočati uporabo komu drugemu
    3. ekspresivno biti neprestano, prekomerno navzoč v mislih, zaznavah, dejavnostih
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. okkupieren in frc. occuper iz lat. occupāre ‛zasesti, napasti’ - več ...
ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár]
    1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
    2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar
ETIMOLOGIJA: ovca
pitón pitóna samostalnik moškega spola [pitón]
    velika nestrupena kača rjavkaste barve s svetlejšim ali temnejšim lisastim vzorcem po telesu, ki živi v Afriki in jugovzhodni Aziji; primerjaj lat. Python
STALNE ZVEZE: afriški piton, indijski piton, kraljevi piton, kraljevski piton, mrežasti piton, tigrasti piton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Python iz gr. Pȳthṓn, imena zmaja v obliki kače, ki ga je Apolon ubil pred Delfi, po kraju Pȳthṓ ‛Delfi’ - več ...
trágikómični trágikómična trágikómično pridevnik [trágikómični]
    2. ekspresivno, v obliki tragikomičen ki je zaradi prepleta komičnosti in tragičnosti absurden, nesmiseln, obžalovanja vreden
ETIMOLOGIJA: tragi(čni) + komični
žabón žabóna samostalnik moškega spola [žabón]
    ekspresivno, zlasti v pravljicah samec žabe; SINONIMI: žabec
ETIMOLOGIJA: žaba

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cár -ja m (ā)
1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladar: ruski car; srbski car Dušan / star. beli car ruski
2. star. cesar: francoski, turški car / pesn. pridi, pridi, višine car [sonce], med svoje služabnice zveste (O. Župančič)
3. pog., v povedni rabi kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje: biti res car; je nesporni car v svoji ligi
● 
zeleni car študent višjega letnika, ki vodi šaljivi obred sprejemanja brucev v študentsko skupnost
SSKJ²
depandánsa -e ž (ȃ)
stranska stavba hotela, spadajoča h glavni stavbi: hotelu so prizidali depandanso; vse sobe v glavnem hotelu in depandansi so zasedene
// podružnični objekt, zlasti gostinski: večja gostinska podjetja gradijo depandanse v turistično zanimivih krajih; planinsko društvo je odprlo depandanso v preurejeni kmečki hiši
SSKJ²
džêk -a m (ȇ)
pog., ekspr. kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje: on je pravi džek; glavni džek v mestu
SSKJ²
fáca -e ž (ápog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. prednja stran glave; obraz: faca hote ali nehote priča o našem značaju; čudna faca / kisla faca
2. navadno s prilastkom oseba ne glede na spol; človek: na fotografijah je polno znanih fac
3. človek kot nosilec za okolico zanimivih, posebnih lastnosti in kake posebne, izvirne, navadno pozitivne značilnosti: prava faca; manj ko se je trudil, da bi ugajal, večja faca je bil v njihovih očeh
SSKJ²
frájer -ja m (áekspr.
1. moški, navadno mlajši, ki se vpadljivo vede in oblači: mestni frajerji; večji frajer je, kot sem mislil; skušal je biti frajer
// kdor z vpadljivim vedenjem, delovanjem vzbuja vtis sproščenosti, neodvisnosti, pomembnosti: delal sem se frajerja
// kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje: glavni frajer; velik frajer; sam sebi sem se zdel čedalje večji frajer
2. mlad neporočen moški, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno dekleta; fant: našla si je drugega frajerja; s svojim frajerjem je bila v kinu
SSKJ²
frájerka -e ž (á)
ekspr. ženska, ki zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje: glavna frajerka; največja frajerka na šoli
SSKJ²
kozêrski -a -o prid.(ȇ)
nanašajoč se na kozerje ali kozerijo: opisuje s kozersko gostobesednostjo; kozerska ironija
    kozêrsko prisl.:
    kozersko neprisiljeno podajanje zanimivih podrobnosti
SSKJ²
nadrobíti -ím dov., nadróbil (ī í)
1. z drobljenjem priti do določene količine česa: nadrobila je polno skledo žgancev / nadrobiti si kruh v kavo / nadrobiti ptičkom drobtin
2. ekspr. reči, povedati veliko živahnega, lahkotnega: nadrobil ji je veliko lepih besed, zgodbic / veliko sta si nadrobila tiste ure
// reči, povedati sploh: nadrobiti laži, praznih marenj; vse je verjela, kar ji je nadrobil
    nadrobljèn -êna -o:
    v mleko nadrobljen kruh; v časopisu je nadrobljenih veliko zanimivih novic
Število zadetkov: 54