Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa, boríti se z abecédo čésa, naučíti kóga abecéde čésa, naučíti se abecéde čésa, ne obvládati niti abecéde čésa, ne poznáti niti abecéde čésa, poznáti abecédo čésa, seznaníti se z abecédo čésa, seznánjati kóga z abecédo čésa, učíti kóga abecéde čésa, učíti se abecéde čésa, začéti z abecédo čésa
Celotno geslo Frazemi
adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte
Pravo
akcesórni ákt -ega -a m
SSKJ²
aktívnost -i ž (ȋ)
dejavnost, delovanje: obrtna združenja so povečala aktivnost; zanj je značilna borbena aktivnost; živahna diplomatska aktivnost; družbena, gospodarska, politična aktivnost; psihična aktivnost; literarna aktivnost preroditeljev / aktivnost kemijskih elementov
// delavnost, prizadevnost: treba je podvojiti našo aktivnost; pripomoči k večji aktivnosti; aktivnost učencev pri pouku sodelovanje, razgibanost
♦ astron. aktivnost Sonca skupina pojavov na Soncu, katerih jakost in obseg se spreminja v obdobju približno enajstih let; šol. svobodne aktivnosti nekdaj organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine
Celotno geslo Frazemi
álfa Frazemi s sestavino álfa:
álfa in ómega čésa
Jezikovna
Ali je bolje pisati »pilates joga« ali »pilatesjoga«?

Ali je bolje pisati pilates joga ali pilatesjoga? Gre tako za elemente pilatesa kot joge.

Jezikovna
Ali je medicina »katastrofna« ali »katastrofična«?

Zanima me, katera rešitev bi bila jezikovnosistemsko boljša, tj. katastrofna ali katastrofična medicina.

https://www.gov.si/teme/katastrofna-medicina/https://www.nijz.si/sl/katastrofna-medicinahttps://www.sta.si/676903/drugi-kongres-urgentne-medicine-v-portorozuhttp://projekt.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik17/Kazalnik_17_Slogovni_prirocnik_SSJ.pdf

Če imamo npr. katastrofični dogodek, potem bi morali imeti tudi katastrofično medicino, vsekakor pa ne katastrofne (če že, potem vsaj katastrofalno, pa še to je zelo vprašljivo).

Kaj menite?

P. S. Kot zanimivost še tole: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=2545906

Jezikovna
Ali je pravilno »dezodorant« ali »deodorant«?

Večkrat vidim zapisano besedo deodorant. Ali ni pravilno dezodorant? Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna
Ali je sendvič lahko »topel« ali pa poznamo le »topli sendvič«?

V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.

Jezikovna
Ali pišemo »pušenšank« ali »pušelšank«?

Kako je s prevzeto besedo pušenšank v slovenščini? Pojavljajo se različne variante: pušnšank, pušenšank, pušlšank, pušelšank? Ali jo pišemo skupaj ali narazen? Hvala za odgovor.

SSKJ²
amatêrstvo -a s (ȇ)
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: alpinizem je zanj predvsem amaterstvo; gledališko amaterstvo
2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: to ni umetnost, to je amaterstvo
Celotno geslo eSSKJ
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]
    1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
    2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
Geografija
asimilacíjska zmogljívost okólja -e -i -- ž
SSKJ²
avspícija -e ž (í) nav. mn., knjiž.
1. znamenje, ki kaže na potek dogodkov v prihodnosti: to so slabe avspicije zanj
2. zastar. pokroviteljstvo, varstvo: delo poteka pod predsednikovimi avspicijami
SSKJ²
bálzam -a m (ȃ)
1. smola balzamovcev: iz dreves se cedi balzam; peruanski balzam
♦ kem. izcedek iz iglavcev
// zdravilo iz te smole: zdraviti z balzamom; balzam za rane
// gelu podobno sredstvo z dišečim izvlečkom iz te smole ali iz drugih (podobnih) rastlin: nanesti, uporabiti balzam; balzam za kožo, ustnice; balzam za noge, roke, telo; šampon in balzam / negovalni, vlažilni balzam; balzam za nego las
2. knjiž. tolažba, uteha: njene besede so bile zanj pravi balzam / balzam za dušo / balzam za oči, ušesa kar je prijetno, sproščujoče gledati, poslušati
Pravopis
bálzam -a m, snov. (ȃ) namazati rano z ~om; poud. Njene besede so bile zanj pravi ~ |tolažba, uteha|
Celotno geslo Frazemi
banána Frazemi s sestavino banána:
banána repúblika, dáti kómu banáno, dobíti banáno, prilépiti kómu banáno
Celotno geslo eSSKJ
barétka barétke samostalnik ženskega spola [barétka]
    čepica z mehkim okroglim ploščatim oglavjem, ki se navadno povezne na eno stran
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barett ali it. berretta iz srlat. bereta, birretum ‛vrsta ploščate čepice’, iz lat. birrus ‛kratek plašč s kapuco’ - več ...
SSKJ²
báti se bojím se nedov., bój se bójte se; bál se (á í)
1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga zelo / elipt.: nič se bati! pog. nič bati!
// čutiti spoštljiv strah: fant se boji samo očeta; boga se bati; celo šefa se ne boji
2. preh. s strahom pričakovati kaj neprijetnega: bati se kazni, smrti, toče, trpljenja / lakote se jim ni bati; tako oblečen se ne bojim mraza
// ne želeti si, ne marati: bati se odgovornosti, stroškov, zamere; teh razgrajačev se vse boji / bojijo se njenega strupenega jezika
3. z nedoločnikom kot predmetom ne imeti dovolj poguma; ant. upati si: vsako stvar se boji začeti; boji se jim zameriti; bal se je zaplavati; fantje so se bali (iti) k vojakom; boji se (iti) domov / ta se boji deklet se jih plašno izogiba
4. biti v skrbeh za koga ali za kaj: starši se boje za otroke; boji se za njegovo srečo, zdravje / bati se za imetje, zaslužek / ne boj se, vse bo dobro; bal sem se, da me bodo napak razumeli; boji se, kaj bo / Janez se boji, da bo brat umrl; s pleonastično nikalnico boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl
5. ekspr. domnevati, meniti2, misliti: bojim se, da ni tako, kot mislite; slišal se je krohot, da sem se bal, da bo sobo razneslo; bojim se, da se motiš; bojim se, da se ne motiš da imaš prav; ne boš mi ušel, ne boj se nikar ne misli / bojim se, da vas motim
● ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; ekspr. ali se ne bojiš boga kako si upaš kaj takega storiti; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pri tem delu se ga ne bojim upam se meriti z njim; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
    bojé se zastar.:
    šli so ga iskat, ne boje se mraza in noči
    bojèč se -éča -e:
    boječ se jeze, pikrih opazk; zastar. prečula je vso noč, neizmerno boječa se zanj; 
prim. boječ
SSKJ²
begosúmje -a s (ȗ)
sum na namero po begu, pravn. begosumnost: preiskovalni sodnik je zanj po zaslišanju odredil pripor zaradi begosumja
Število zadetkov: 820