- 2. vitek pes z dolgo drobno skodrano dlako in daljšimi povešenimi uhlji; SINONIMI: manj formalno pudelj
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
posláti póšljem dov., pôšlji pošljíte (á ọ́)
1. narediti, da pride kaj na določen kraj, naslov, navadno z določenim namenom: poslati brzojavko, pismo; naročene knjige so jim že poslali; poslal ji je rože / poslati prošnjo komisiji / poslati pomoč ponesrečenim / poslati sporočilo sporočiti / poslati knjigo po kurirju, po pošti / poslati delo v oceno
2. izraziti željo, zahtevo
a) navadno s prislovnim določilom da kdo odide kam, navadno z določeno nalogo, z določenim naročilom: poslal ga je ven; tja smo poslali delegacijo; poslati otroka v trgovino po mleko in kruh / poslati enoto v boj; poslal ga je v izvidnico / otroke je poslala spat; poslali so ga na zdravljenje / oče ga je poslal v šole ga je šolal
b) v zvezi s po da kdo pride h komu: poslala je ponj; poslati so morali po zdravnika / poslati po pomoč
3. ekspr. izraziti svoja čustva, razpoloženje, navadno z gibom, pogledom: z roko ji je poslal poljub / poslala mu je zapeljiv pogled
● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; ekspr. poslati komu kroglo v glavo ustreliti ga; pog., ekspr. poslati koga k hudiču zelo grobo ga zavrniti; evfem. poslati koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, usmrtiti ga; publ. podjetje je poslalo na trg nov izdelek dalo v prodajo; ekspr. lahko te pošljem po cigarete si mlajši; ekspr. poslali so ga po kostanj v žerjavico opraviti je moral nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. njega bi bilo treba poslati po smrt je zelo počasen; ekspr. okupatorji so veliko ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; publ. poslati sporočilo v eter, po etru sporočiti po radiu; poslati učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno; pog. poslati most v zrak minirati ga; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi na videz nerešljivo zadevo
1. narediti, da pride kaj na določen kraj, naslov, navadno z določenim namenom: poslati brzojavko, pismo; naročene knjige so jim že poslali; poslal ji je rože / poslati prošnjo komisiji / poslati pomoč ponesrečenim / poslati sporočilo sporočiti / poslati knjigo po kurirju, po pošti / poslati delo v oceno
2. izraziti željo, zahtevo
a) navadno s prislovnim določilom da kdo odide kam, navadno z določeno nalogo, z določenim naročilom: poslal ga je ven; tja smo poslali delegacijo; poslati otroka v trgovino po mleko in kruh / poslati enoto v boj; poslal ga je v izvidnico / otroke je poslala spat; poslali so ga na zdravljenje / oče ga je poslal v šole ga je šolal
b) v zvezi s po da kdo pride h komu: poslala je ponj; poslati so morali po zdravnika / poslati po pomoč
3. ekspr. izraziti svoja čustva, razpoloženje, navadno z gibom, pogledom: z roko ji je poslal poljub / poslala mu je zapeljiv pogled
● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; ekspr. poslati komu kroglo v glavo ustreliti ga; pog., ekspr. poslati koga k hudiču zelo grobo ga zavrniti; evfem. poslati koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, usmrtiti ga; publ. podjetje je poslalo na trg nov izdelek dalo v prodajo; ekspr. lahko te pošljem po cigarete si mlajši; ekspr. poslali so ga po kostanj v žerjavico opraviti je moral nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. njega bi bilo treba poslati po smrt je zelo počasen; ekspr. okupatorji so veliko ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; publ. poslati sporočilo v eter, po etru sporočiti po radiu; poslati učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno; pog. poslati most v zrak minirati ga; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi na videz nerešljivo zadevo
- poslán -a -o:
zavitek je že poslan; na pomoč poslana četa; po pošti poslano pismo
SSKJ²
prezapeljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. preveč zapeljiv, vabljiv: vonj po mesu je bil prezapeljiv, da bi se mu mogel upirati
ekspr. preveč zapeljiv, vabljiv: vonj po mesu je bil prezapeljiv, da bi se mu mogel upirati
SSKJ²
SSKJ²
zapeljív -a -o prid., zapeljívejši (ī í)
1. s katerim si kdo prizadeva pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: pogledala ga je z zapeljivim smehljajem; ekspr. metati komu zapeljive poglede; zapeljive besede, kretnje
// ki vzbuja ljubezensko vznemirjenost: zelo je zapeljiva; zapeljivo dekle / zapeljive ustnice; zapeljive oči
2. ekspr. zelo zanimiv, privlačen: zapeljiva knjiga / zapeljiva ponudba, priložnost zelo ugodna, primerna / zapeljiva jed
1. s katerim si kdo prizadeva pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: pogledala ga je z zapeljivim smehljajem; ekspr. metati komu zapeljive poglede; zapeljive besede, kretnje
// ki vzbuja ljubezensko vznemirjenost: zelo je zapeljiva; zapeljivo dekle / zapeljive ustnice; zapeljive oči
2. ekspr. zelo zanimiv, privlačen: zapeljiva knjiga / zapeljiva ponudba, priložnost zelo ugodna, primerna / zapeljiva jed
- zapeljívo prisl.:
kruh je zapeljivo dišal; zapeljivo se smehljati; sam.: na njej je nekaj zapeljivega
Slovenski pravopis
Pravopis
máčo -a, °-ta m, člov. (ȃ) sleng. |kdor pretirano poudarja svoje moške lastnosti|: zapeljiv ~
máčov -a -o, °-tov -a -o (ȃ)
máčov -a -o, °-tov -a -o (ȃ)
Pravopis
zapeljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ nasmeh; poud.: ~a knjiga |zelo zanimiva, privlačna|; ~a priložnost |zelo ugodna, primerna|
zapeljívo -ega s, pojm. (í) nekaj ~ega na njej
zapeljívost -i ž, pojm. (í) ~ glasu; števn., poud. ~i življenja |zanimive, privlačne stvari|
zapeljívo -ega s, pojm. (í) nekaj ~ega na njej
zapeljívost -i ž, pojm. (í) ~ glasu; števn., poud. ~i življenja |zanimive, privlačne stvari|
Pravopis
zapeljívec -vca m z -em člov. (ȋ) poud. |zapeljiv človek|
zapeljívka -e ž, člov. (ȋ) poud.
zapeljívčev -a -o (ȋ) poud.
zapeljívka -e ž, člov. (ȋ) poud.
zapeljívčev -a -o (ȋ) poud.
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
Celotno geslo
Vezljivostni G
posláti póšljem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Poslal ji je rože.
Poslal ji je rože.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj na/v kaj / kam
/Kot precej premožni/ so ga poslali ven.
/Kot precej premožni/ so ga poslali ven.
3.
čustvenostno, v pomožniški vlogi kdo/kaj izraziti kaj 'čustva/razpoloženje'
Poslal (ji) je poljub.
Poslal (ji) je poljub.
4.
iz poštarstva kdo/kaj dati naprej kaj
Poslali so knjige /po povzetju/.
Poslali so knjige /po povzetju/.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
zapeljav -a prid. zavajajoč, zapeljiv: s'Euo ie govuril en golufni ſapelavi im. ed. m dol. Angel ǀ ta hudobni sapelavi im. ed. m dol. Mahomet ym je dal ǀ Tu ſapelavu im. ed. s, inu golufnu meſsu ſe shjhar more perglihat vni Babilonski Loterzi ǀ de bi ſposnali golufio tiga sapelaviga rod. ed. m Puſta ǀ v'tem neuarnem Egypti tiga ſapalaviga rod. ed. m ſvejta ſe najdemo ǀ Diajne tiga golufniga ſvejtà, inu sapelaviga rod. ed. s meſſa ǀ per luſtah tiga ſapelaviga rod. ed. s meſsà ǀ de bi vy hoteli tiga sapelaviga tož. ed. m ži. shelima poshlushat
Črnovrški dialekt
Črnovrški
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Samostalnik »mačo« – orodnik in svojilni pridevnik
Zanima me, od kod pri sklanjanju besede mačo pride odklon od norme pri orodniku edine in tvorjenju svojilnega pridevnika, saj SP navaja orodnik z mačom, svojilni pridevnik pa mačov, glede na normo pa bi morala biti v tem primeru končnica -em oziroma -ev, kot kažejo na primer Boccaccio - z Boccacciem, Boccacciev; pončo - s pončem, gavčo - z gavčem, gavčev ...
Število zadetkov: 17
Dostopnost