Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

cepín cepína samostalnik moškega spola [cepín]
    1. manjšemu krampu podoben gorniški pripomoček za vzpenjanje in spuščanje po strmem zasneženem, ledenem terenu
    2. gozdarsko orodje s konico za premikanje hlodov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. zappone ‛rovnica’, iz zappa ‛motika’, morda iz nar. it. zappa ‛koza’, ker železni konici nekaterih motik spominjata na kozje roge - več ...
SSKJ²
nabodíčiti se -im se dov. (í ȋ)
knjiž., zastar. zapičiti se, prijeti se: terice .. so si druga drugi otepale pezdir, ki se jim je nabodičil po obleki (I. Zorec)
SSKJ²
opíčiti -im dov. (í ȋ)
nar. vzhodnoštajersko zapičiti: opičiti kol v zemljo / svoje oči je opičil v soseda; s pogledom se je opičila vanj
Prekmurski
opìčiti -im dov. zapičiti, zatakniti: na nyega kûkmo [vrh ostrešja] zeléno lisztnáto vêko opícsi KAJ 1870, 75; ali geto je odrászao (klešč) v-kô'zo sztvari sze opícsi i nyi krv céca KAJ 1870, 111
opíčeni -a -o zapičen, zataknjen: Na vsaki grob je eden križ opičeni BJ 1886, 26
Celotno geslo Etimološki
pīkati pȋkam nedov.
SSKJ²
prálica -e ž (á)
agr. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela: zapičiti pralico v zemljo / nasaditi pralico
Celotno geslo Sinonimni
prálica -e ž
agr. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevelapojmovnik
SINONIMI:
nar. plevelnica, nar. plevka, nar. srpica
SSKJ²
vpíčiti -im dov. (í ȋ)
zapičiti: vpičiti kol v zemljo / to si je vpičil v glavo in ni se dal pregovoriti / materin pogled se je vpičil v sina
SSKJ²
vpíkniti -em dov. (í ȋ)
zastar. zapičiti: vpikniti kol v zemljo; odlomljena veja se je vpiknila v tla
SSKJ²
zacepíti in zacépiti -im dov. (ī ẹ́)
zapičiti: zacepiti cepin v skalo
zakolíčiti zakolíčim dovršni in nedovršni glagol [zakolíčiti]
    1. označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo
      1.1. zapičiti, zasaditi kaj kam sploh
    2. ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa
      2.1. ekspresivno določiti okvir, obseg česa
      2.2. ekspresivno določiti kaj sploh
    3. neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli
ETIMOLOGIJA: količiti
SSKJ²
zapériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. zapičiti, zabosti: zaperiti sulico v koga, kaj
 
knjiž. zaperiti oči v koga zapičiti oči v koga
Pleteršnik
zapícati, -pȋcam, vb. pf. = zapičiti: z. kol v zemljo, C.
Celotno geslo Hipolit
zapičen deležnik

PRIMERJAJ: zapičiti

SSKJ²
zapíčiti -im dov. (í ȋ)
s sunkom, potiskanjem narediti, da koničasti del predmeta pride v kaj: zapičiti konico šestila v list in narediti krog; zapičiti kol globoko v tla; zapičiti vilice v meso; pri šivanju si zapičiti iglo v prst / ekspr.: jezno mu je zapičila nohte v obraz zasadila; zapičila je prst v vzhajano testo; zapičiti biku sulico v tilnik zabosti
// s sunkom, potiskanjem narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: po šivanju zapičiti igle v blazinico; iti na njivo zapičit prekle
● 
ekspr. zapičiti oči, pogled v koga preiskujoče, ostro pogledati koga; nepremično začeti gledati koga; ekspr. zapičiti si kaj v glavo trdno se odločiti kaj doseči, narediti
    zapíčiti se 
    1. s koničastim delom prodreti v kaj in tam ostati: kopje se je zapičilo v tla; trn se mu je zapičil v peto / vrženi nož se je zapičil v vrata zasadil; pren., ekspr. njene besede so se mu zapičile v srce; ta misel se mu je zapičila v glavo
    2. ekspr., v zvezi z v vsestransko, natančno pregledati, proučiti: carinik se je zapičil v njegovo prtljago; v vsako stvar se zapiči; zapičil se je v nekatere formulacije v članku / zapičil se je vanj zaradi slabega izražanja
    // z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zapičiti se v raziskovalno delo / zapičil se je v poezijo; zapičiti se v kak problem
    ● 
    ekspr. ta stvar se mu je zapičila v oči jo je najprej, najbolj opazil; ekspr. to se mu je zapičilo v spomin si je zapomnil; ekspr. zapičil se je v nasproti vozeče vozilo trčil je; ekspr. zapiči se v vsako žensko jo vsiljivo ogovori
    zapíčen -a -o:
    v tla zapičen kol; v tnalo zapičena sekira
Pravopis
zapíčiti -im dov. -en -ena; zapíčenje (í ȋ) kaj v koga/kaj ~ kol v tla; poud. ~ pogled v obiskovalca |ostro, vsiljivo pogledati|
zapíčiti se -im se (í ȋ) v koga/kaj Kopje se je zapičilo v zemljo; poud. ~ ~ ~ vsako stvar |jo natančno pregledati, preučiti|
Celotno geslo Sinonimni
zapíčiti -im dov.
kaj s sunkom, potiskanjem narediti, da koničasti del predmeta pride v kaj
SINONIMI:
vpičiti, nar. opičiti, ekspr. zakoličiti
GLEJ ŠE SINONIM: zabosti, zasaditi
Celotno geslo Etimološki
zapíčiti – glej pīkati
Pleteršnik
zapíčiti, -pȋčim, vb. pf. (einen spitzigen Gegenstand in etwas) hineinstoßen, (so dass er darin stecken bleibt): z. kol v zemljo, Dict., C., Dol., jvzhŠt.; cepin v les z., Gor.; — z. se v kaj, mit der Spitze in etwas hineindringend stecken bleiben: tako mu je nož v glavo zagnal, da se mu je zapičil v njo, Kr.-M.; šivanka se ji je v prst zapičila, jvzhŠt.
Celotno geslo Hipolit
zapičiti glagol

PRIMERJAJ: zapičen

Število zadetkov: 36