- 1. oseba, ki prisilno biva v zaporu: nadzorovati, zastražiti zapornike; mučenje, zasliševanje zapornikov; število zapornikov se je zaradi izdajstev povečalo / ekspr. spustiti malega zapornika iz sobe
// jur. oseba, ki prestaja kazen odvzema prostosti: zaposliti zapornike v delavnicah; predpisi za ravnanje z zaporniki / politični zapornik - 2. lingv. glas, ki nastane, ko predre zračni tok zaporo: izgovoriti zapornik; zveneča zapornika b in d; zaporniki in priporniki
Zadetki iskanja
♦ lingv. dentalni zapornik
- 1. v stari Jugoslaviji kdor prestaja najhujšo prostostno kazen: med robijaši je bilo veliko komunistov
- 2. knjiž. zapornik, kaznjenec: roman o robijaših iz zloglasnega zapora
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: t je zapornik
♦ lingv. deležnik na -t; metal. profil T in T profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki T
♦ lingv. ustnični soglasniki; ustnični zapornik; ustnična pripora, zapora pripora, zapora, tvorjena z ustnicami; muz. ustnična piščal piščal, ki ima ustnico