Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Snovni pridevniki in vprašanje o večpomenskosti

Vrstni pridevniki

Že nekaj let me pesti vprašanje o vrstnih pridevnikih. Pravilo, da vrsto predmeta poimenujemo takrat, ko povemo, od kod prihaja ter komu ali čemu je namenjen, poznam in razumem. Težave imam s pridevniki, ki govorijo o materialu določenega predmeta, na primer bombažne nogavice ali plastičen kozarec. Ne morem se odločiti, če gre za vrsto ali lastnost teh predmetov.

V zvezi s tem sem poskusila rešiti nekaj vaj, v katerih je bilo treba besedne zveze pretvoriti v vrstne pridevnike. Ko sem naletela na besedno zvezo tak iz volne, sem že mislila, da je mojih dvomov konec, a rešitev, ki sem jo napisala, volnen, je bila napačna. Pravilna rešitev naj bi bila volneni, kar se zdi čudno. Nikdar ne bom rekla, da je moj šal volneni, razen če ga bom hotela ločiti od dveh drugačnih. Kaj naj torej sklepam iz tega?

V delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 5 sem zasledila poved Sloni živijo v hladnih gorah in vročih puščavah. Avtor je verjetno hotel izpostaviti raznolikost življenjskega prostora slonov. Pridevnika sem določila kot lastnostna, pa vendar se mi zdi, da bi pri vročih puščavah lahko šlo tudi za vrsto puščave, saj vemo, da obstajajo tudi zelo hladne, ledene. Rešitve nalog sem žal izgubila.

Večpomenke

Naslednje vprašanje se ne tiče vrstnih pridevnikov, pač pa večpomenk. Rekla bi, da gre pri besedah prst, ki je ženskega spola, in prst, ki je moškega spola, za dve različni besedi, zato tu ne morem govoriti o večpomenkah. Imam prav?

V delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 4 sem zasledila, da naj bi bili besedi fant in smrkavec sopomenki, pa se mi ne zdi povsem tako, saj imata le deloma enak pomen. Kako je s takimi pari besed? Dalje me zanima, v kolikšni meri se (kratke) metafore šteje za sopomenke.

Jezikovna
Beseda »jetrnica« v pomenu 'tečnoba'

Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.

Jezikovna
Pisanje vezaja v zloženkah s črkovno prvo sestavino

Imam vprašanje v zvezi s pisanjem tipa AD pretvornik (tj. digitalno-analogni pretvornik). V tehničnih strokah je podobna raba kratic precej razširjena. Pravopis ureja pisanje tovrstnih zapisov z vezajem, in sicer na podlagi opredelitve takih besednih zvez kot podrednih zloženk (tip TV-program, paragraf 496, delno tudi 417) oz. z obrnjenim besednih redom (program TV). V rabi opažam množično razširjeno rabo na način, kot sem zapisala zgoraj, AD pretvornik, torej brez vezaja. Zanima me, ali se razmišlja o spremembi tega pravila, v nasprotnem primeru pa prosim za dodatno utemeljitev, zakaj so tovrstne zveze razumljene kot podredna zloženka. Po mojem razumevanju gre namreč za precej vsakdanje besedne zveze pridevnika in sámostalnika, v katerih je ena sestavina okrnjena/skrajšana, to pa po mojem razumevanju ne vpliva toliko na obnašanje cele zveze, da bi jo lahko opredelili kot zloženko -- vsaj jaz še vedno čutim obe sestavini kot dve različni besedni enoti. Utemeljitev o potrebi po pisanju tovrstnih zvez z vezajem se mi zato ne zdi prepričljiva in zdi se mi, da je tudi uporabniki niso zares privzeli. Tudi obračanje v tip program TV se mi ne zdi primerno v vseh primerih, saj bi to v našem primeru pomenilo pretvornik analogno-digitalni, tako pa ne govorimo. To nas privede do problema, da so tovrstne »zloženke« različnih tipov, naš je (izhodiščno): pridevnik (analogno) pridevnik (digitalno) (oba skrajšana v enotno kratico) samostalnik; v tipu C-vitamin, ki ga navaja pravopis, imamo samostalnik samostalnik, in oboje sta po mojem razumevanju dva zelo različna tipa. Predpostavljam pa, da so morda v praksi rabljene še kakšne bolj kompleksne zveze, npr. prva kratica pridevnik druga kratica samostalnik jedro samostalnik.

Skratka, prosim vas za odgovor, kako se na Inštitutu gleda na tovrstne zveze in ali lahko pričakujemo v prihodnosti kakšno spremembo norme v zvezi s tem.

Jezikovna
Protipomenka za pridevnik »ločen«

Katere so v slovenščini protipomenke za besedo ločen. Možne odgovore sem našel na spletu, vendar se mi ne zdijo dovolj strokovni.

Na primer: ABC Slovar sopomenk

mešanico, premešamo, premešamo, združiti, poenotiti, povezavo, skupaj, se pridružijo, skupnih, pridružile, priloženi, povezani, enoten, združeno, neprekinjeno.

Zanima, me torej katere bi bile možne uporabljene besede z nasprotnim pomenom v izrazu država in cerkev sta ločeni, poleg izraza nista ločeni seveda.

Jezikovna
Upokojenec: kako je nastal ta genialni jezikovni zmazek?

Sem upokojenka, a se vsakic, ko izrecem to besedo, slabo pocutim. Izhaja namrec iz istega korena kot ‘pokoj’ in ‘pokojnik’, pa me zares zanima, zakaj. Kaksna je povezava med pokojem, ki naj bi bil cas po zakljucenem aktivnem obdobju zivljenja (sluzbovanju) in pokojnikom?! In ‘pokojnina’?! Ali ne zveni to kot nekaksen denarni nadomestek za pokojnika?! Kako to, da je bil izbran tako ponesrecen termin? Drugi jeziki imajo mnogo primernejse izraze (retired, kar pomeni, da si se na nek nacin umaknil, ali rentner, to je prejemnik rente), zakaj se nismo zgledovali? Upokojenec je zaljiv izraz, ki kar nekako namiguje, da bos kmalu pokojnik, in ni niti najmanj spostljiv do nas starejsih, ki smo se kako zivi in aktivni, vsaj vecina. Zato predlagam v razmislek, ali ne bi bilo vredno poiskati primernejsega termina?

Jezikovna
Vabilo na poroko in svojilni ali povratni svojilni zaimek

z zaročenko piševa vabilo za poroko in sva naletela na dilemo pri uporabi (povratno) svojilnega zaimka. Stavek, ki nama povzroča dilemo je: Lepe trenutke radi delimo s svojimi najbližjimi in tudi midva bi rada svojega (najinega) delila z vami.

Kakšna je razlika ob uporabi ene ali druge možnosti? Ali se ob uporabi povratno svojilnega zaimka razume kot en skupen trenutek, ali trenutek od vsakega posebej?

Jezikovna
Darwinovi/darwinovi ščinkavci – velika ali mala začetnica?

Pišemo omenjeno besedno zvezo (darwinovi ščinkavci) z veliko ali z malo začetnico?

Jezikovna
Ime slovenske himne: Zdravljica ali Zdravica?

Slovenska himna se uradno imenuje ZDRAVLJICA (izhaja iz besede zdravlje, ki nikoli ni bila slovenska beseda in je Prešernov France ni zapisal). Kdo je torej ukradel verze Franceta Prešerna in jih uporabil v svojem zmazku? Kolikor zanesljivo vem, je Prešernov France napisal pesem Zdravica, ki izhaja iz slovenske besede zdravje.

Vesel bom vašega odgovora, če veste kdo je ta plagiator. Prepričan sem, da jih imamo v Sloveniji že čisto preveč in bi bilo prav, da se stvari postavijo na pravo mesto.

Jezikovna
Izvor besede »menstruacija«

Večkrat sem že razmišljala o besedi menstruacija. Vem, da se za ta pojav uporablja skoraj izključno ta beseda (če zanemarimo pogovorne izraze), redkeje npr. še mesečno perilo, kar pa se sploh ne sliši naravno, vsaj meni ne. Zanima me, kako je s to besedo v slovenščini.

Očitno je prevzeta, najbrž iz angleščine. Kaj pa pred tem, se v starih slovarjih pojavlja kakšno drugo poimenovanje? Je že kdo predlagal kakšno poslovenjeno možnost? Mislim, da bi bilo zelo primerno imeti bolj domač izraz, ker se sicer vse skupaj sliši nekako patološko in strokovno, gre pa za nekaj zelo vsakdanjega.

Jezikovna
Kaj pomeni beseda »notrinja«?

V »Besedišču slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki« sem našel besedo »notrínja« - kje bi o njej, njeni rabi, pomenu in zgodovini morda lahko izvedel kaj več?

Jezikovna
Kako pisati »hekaton« in kaj pomeni

Ali besedo hackathon slovenimo v hekaton? V medijih sem zasledila oba zapisa.

Jezikovna
Kako pisati zvezo pridevnikov »gibalen in športen«?

Pri izdelavi seminarske naloge me je kolegica opozorila na napako, in sicer: gibalno - športna vzgoja naj bi se po novem napisalo: gibalna/športna vzgoja

Primer:

... v času šolanja je gibalna/športna vzgoja zelo pomembna ...

Nikjer nisem zasledila tega novega pravila pri tvorjenju besed.

Zanima me, ali zares obstaja in na katerem naslovu ali literaturi bi to novost lahko preverila.

Jezikovna
Kako pišemo vabila?

Naslednji teden bo zares pester. V četrtek, 5. februarja, bomo odprli razstavo o življenju in delu Evalda Flisarja. Vsekakor lepo vabljeni.

V vabilu me je zmotila besedica vsekakor v zvezi z vabljeni – zveni mi nekako takole: kljub vsemu pridite ..., pa ne vem, ali imam prav.

Jezikovna
Kako v slovenščini podomačiti besedo »podcast«?

Kako v slovenščini podomačiti besedo »podcast«?

Jezikovna
Kakšna je razlika med »etiški« in »etičen«?

Kakšna je razlika med etičen in etiški? V katerih primerih uporabljamo prvi in v katerih drugi izraz?

Jezikovna
»MU cuisine«: izreka v televizijskem oglasu

V reklamah, ki jih predvajajo v naših medijih, redno opažam nepravilno izgovorjavo tujih besed. Pred kratkim me je zelo zmotila izgovorjava v reklami Ljubljanskih mlekarn za MU cuisine. Rekli so kar [kuzín].

Zanima me, kakšno je vase stališče glede izreke citatno zapisanih besed iz drugih jezikov.

Jezikovna
Nazivi in kratice tujih institucij

Prosim za vaše mnenje glede dileme pri navajanju nazivov tujih institucij za katere obstaja "poslovenjen" naziv, v kombinaciji s širše uveljavljeno tujo kratico?

Primer: Ob prvi pojavitvi naziva institucije v besedilu tega izpišemo v celoti – v nadaljevanju želimo uporabiti kratico. Kateri način je pravilen?

A) Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je objavila ... Pri tem je OECD navedla, da ...

ali

B) Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD) je objavila ... Pri tem je OECD navedla, da ...

Med osnutki novega pravopisa lahko najdem ta zapis: »Nekatere prevzete kratice uporabljamo v izvirni obliki, čeprav podstavno stvarno ime prevajamo, npr. Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, Mednarodni denarni sklad – IMF.«

Jaz to razumem, kot da je pravilna različica A. Nekateri lektorji zagovarjajo različico B, ker OECD ni kratica za besedno zvezo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ampak zares za besedno zvezo Organisation for Economic Co-operation and Development. Je jezikovna stroka glede tega poenotena?

Jezikovna
Ob rojstnem dnevu »voščimo« ali »čestitamo«?

Zanima me, ali je bolj pravilno, da rečemo, da bomo za rojstni dan znancu voščili ali čestitali? Že nekajkrat sem slišala večje zagovarjanje prvega načina (voščiti) in odločno zavračanje in zgražanje ob drugem načinu, meni pa se niti drugi način ne zdi zares napačen. Kaj je bolj pravilno in zakaj?

Jezikovna
Pomeni pridevnika »pokroviteljski« in sopomenka »patronističen«

Po pohajkovanju v Franu sem zasledil, da je pod besedo pokriviteljski naveden le ta, ki se nanaša na pokrovitelja, torej zaščitniški oz. tak, ki gmotno podpira nekoga/nekaj - projekt. Pod kvalifikatorjem ekspresivno je prav tako navedena ta beseda le v primerih, ni pa razlozeno, kdaj se uporablja. Sprašujemo se torej, kaj na tem mestu pomeni, torej kot prislov in v ekspresivni rabi. Osebno se mi zdi, da to lahko povezujemo z neko mero arogance in občutka večvrednosti, ko nekako rahlo slabšalno obravnavamo drugega. Kakšno poljudno "definicijo" pa predlagate vi? Kako bi lahko to v slovarju popravili ne glede na to, da je že zakljucena izdaja? Bi lahko predlagal sopomenko patronističen. Ne, besede na Franu še ni, a kaj o tem menite vi? Ter nenazadnje, kako nastane geselski članek? O tem vem bore malo, le nekaj o leksikografih.

Jezikovna
Stopnjevanje pridevnikov oz. izražanje preseganja

Ali je stopnjevanje vrhunskibolj vrhunskinajbolj vrhunski pravilno?

Število zadetkov: 23