Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
ámnion -a (ȃ) zool. notranja ovojnica zarodka pri sesalcih, pticah in plazilcih: amnion varuje zarodek pred poškodbami
SSKJ
blástula -e ž (ȃ) biol. mehurčku podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z enojno plastjo celic
SSKJ
émbrio tudi émbrij -a (ẹ̄; ẹ́) biol. iz oplojene jajčne celice nastajajoči organizem, zarodek: razvoj embria; pren. ta skulptura še zdaleč ni dokončana, to je šele embrio
// bot. kalček, klica
SSKJ
gástrula -e ž (ȃ) biol. čašici podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z dvojno plastjo celic: razvoj gastrule iz blastule
SSKJ
máh -ú in -a m, mn. mahóvi (ȃ) 
  1. 1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta; z drevja ostrgati mah in lišaj; sesti na mah; z mahom obraslo, poraslo drevo; debel, mehek mah; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah
  2. 2. nar. barje: njive na mahu; loviti ptice na mahu
  3. 3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh: iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič
    // ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih; obril si je mah pod nosom
    ● 
    poljud. planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, strok. islandski lišaj
    ♦ 
    bot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira; geogr. mah visoko barje; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju
SSKJ
mehúrec -rca (ū) star. mehurček: pene se pršijo v milijarde mehurcev
 
biol. zarodni mehurec mehurčku podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z enojno plastjo celic; blastula
SSKJ
mórula -e ž (ọ̑) biol. murvi podoben zelo zgoden zarodek mnogoceličarjev
SSKJ
nastávek -vka (ȃ) 
  1. 1. odstranljivi del naprave, ki omogoča navadno večnamensko uporabo: dokupiti nastavke; zamenjati nastavek; kovinski, plastični nastavek; sesalec z več nastavki / dimniški nastavek priprava, ki usmerja tok dima v zaželeno smer in preprečuje vdor vetra v dimnik
  2. 2. teh. izrastku podoben del na napravi za priključevanje drugih delov ali za oporo: odrezati, navariti nastavek; ulit nastavek / vpenjalni nastavek; nastavek s prirobnico
  3. 3. posoda za sadje ali pecivo, z (visoko) nogo, navadno steklena: naložiti sadje na nastavek / prinesla je dva nastavka peciva
  4. 4. nav. ekspr. zarodek, zasnova, navadno cveta: nastavki so pozebli; nastavek cvetnega popja / slana lahko škodi dobremu nastavku / cvetni, listni nastavek
    // kar je komaj vidno, zaznavno: nastavek brčic / nastavki zob; pren. vse to so nastavki za razvoj v močno osebnost
    ♦ 
    arhit. oltarni nastavek del nad oltarno mizo kot okras; gastr. kvasni nastavek zmes iz kvasa, vode in moke, ki se uporablja za kvašenje testa; lingv. nastavek položaj govorilnih organov, potreben za tvorbo kakega glasu; muz. nastavek položaj ustnic na ustniku pri igranju na pihalo, trobilo; (pevski) nastavek usmerjenost zračnega toka pri tvorbi tona v goltni, ustni in nosni votlini
SSKJ
nastáviti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. dati, postaviti kaj v položaj
    1. a) za prestrezanje, zadrževanje česa: nastavi dlan, pa ti bom dal ves drobiž; nastaviti kozarec pod pipo; nastavi predpasnik, da ti vržem jabolka / nastaviti ustnice za poljub / nastavil je roko in prestregel udarec / nastavil je kozarec (na usta) in začel piti / ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila
    2. b) za lovljenje (živali): nastaviti pasti, zanke / nastaviti kaj za vabo; pren., ekspr. nastavil ji je past
    3. c) da se hitro, dobro vidi: knjigo mu je nastavil na mizo / na sredo sobe je nastavila stvari, pa jih ni videl dala, postavila
      // podstaviti, podtakniti: nastaviti bombo / nastaviti različne ovire, zapreke
  2. 2. teh. narediti s pomočjo priprave za regulacijo, da
    1. a) kaj pravilno, ustrezno deluje: nastaviti zavore, žaromete
    2. b) se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini: nastaviti dotok plina, vode; nastaviti gretje avtomobila / nastaviti svetlobo z gumbom
  3. 3. nav. ekspr. narediti zarodek, zasnovo, navadno cveta: žito je nastavilo klase; nastaviti popke, semena / grozdje je slabo nastavilo / rastlina je nastavila veliko cvetov
  4. 4. pog. zaposliti: nastaviti novega profesorja za matematiko; nastaviti več strokovnjakov / nastavili so jo za strojepisko
  5. 5. zastar. nadaljevati: pogovor sta nastavila drugi dan / nastaviti pot
    ● 
    vulg. nastavila mu je privolila v spolno občevanje z njim; nastaviti budilko na šesto uro postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri; ekspr. nastaviti ceno določiti; ekspr. nastaviti komu nogo spotakniti ga; ekspr. nastaviti nov sod namestiti pipo na poln sod
    ♦ 
    mat. nastaviti enačbo
    nastáviti se nav. ekspr.  
    1. 1. priti, postaviti se v opazen, dobro viden položaj: nastavil sem se pred hišo in ga čakal / prav nastavil sem se mu, pa me ni videl
    2. 2. dopustiti delovanje česa na kaj: nastaviti se soncu, vetru; nastaviti obraz vročini / ekspr. nastaviti se sovražnikovim kroglam
    nastávljen -a -o: bil je nastavljen za profesorja; sod je nastavljen; nastavljena dlan; ujeti se v nastavljeno past; optika mora biti pravilno nastavljena; po sobi nastavljeno pohištvo / stvar je bila dobro nastavljena zastavljena, zasnovana
SSKJ
nastávljati -am nedov., stil. nastavljájte; stil. nastavljála (á) 
  1. 1. dajati, postavljati kaj v položaj
    1. a) za prestrezanje, zadrževanje česa: nastavljati čeber pod kap; nastavljati dlan, roko / ko je nastavljal kozarec k ustom, so ga vsi opazovali / ekspr. nastavljal je uho, da bi slišal njun pogovor prisluškoval je
    2. b) za lovljenje (živali): nastavljati mreže, pasti / nastavljati lisicam, zajcem; pren., ekspr. nastavljati limanice
    3. c) da se hitro, dobro vidi: vse je nastavljal predenj
      // podstavljati, podtikati: nastavljati bombe, mine / nastavljati zapreke
  2. 2. teh. delati s pomočjo priprave za regulacijo, da
    1. a) kaj pravilno, ustrezno deluje: nastavljati žaromete / nastavljati ostrino slike
    2. b) se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini: nastavljati dotok plina / nastavljati gumb za glasnost
  3. 3. nav. ekspr. delati zarodek, zasnovo, navadno cveta: trava nastavlja semena / češnja že nastavlja prve cvetove
  4. 4. pog. zaposlovati: nastavljati mlade strokovnjake; nastavljajo predvsem ženske
    ● 
    ekspr. nastavljati komu nož na grlo skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. žena mu nastavlja roge ima spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. jelen že nastavlja rogove začenjajo mu rasti, poganjati
    nastávljati se nav. ekspr.  
    1. 1. prihajati, postavljati se v opazen, dobro viden položaj: vedno se je nastavljal na drugi konec ulice / slabš. to dekle se rado nastavlja navadno z vedenjem, oblačenjem skuša zapeljevati moške
       
      ekspr. nastavlja se mu na pot ovira ga pri kaki dejavnosti, delu
    2. 2. dopuščati delovanje česa na kaj: nastavljati se toploti, sončnim žarkom; nastavljati obraz vetru
SSKJ
obojespôlen -lna -o prid. (ȏ) 
  1. 1. knjiž. ki je iz pripadnikov obeh spolov: obojespolna mladina se je navduševala za pesnika
  2. 2. biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati; dvospolen: obojespolna žival / zarodek je sprva obojespolen
SSKJ
póp -a (ọ̑) zastar. zarodek lista ali cveta; popek: vsak dan je ogledovala pope vrtnic
SSKJ
pópek -pka (ọ̑) 
  1. 1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku
  2. 2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka
    ● 
    ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče
    ♦ 
    bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka
SSKJ
redívo -a (í) knjiž. hranilne snovi: ker je rediva dosti, se zarodek razvije do končne stopnje / jajčno redivo
SSKJ
splávek -vka (ȃ) med. splavljeni zarodek, plod
SSKJ
spláviti -im tudi splavíti -ím dov., splávil (ā ȃ; ī í) 
  1. 1. spraviti, spustiti po (tekoči) vodi: splaviti hlode, les
  2. 2. izročiti, dati v uporabo s spustitvijo v vodo: splaviti ladjo, podmornico
  3. 3. med. imeti splav: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so splavile; splaviti zaradi bolezni / splaviti otroka
    splávljen -a -o tudi splavljèn -êna -o: splavljen plod, zarodek; splavljena ladja
SNB
transgén -a m (ẹ̑)
gen, ki je pri organizmu spremenjen ali dodan: Iz jajčeca se bo razvil zarodek in potem žival, ki bo imela transgen v svoji dednini E nem. Transgen, agl. transgene iz (↑)trans… + (↑)gén
SSKJ
vivipár -a m, mn. tudi vivipára (ȃ) zool. žival, pri kateri se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče, živorodna žival: proučevati vivipare
SSKJ
vivipáren -rna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. zool. pri katerem se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče; živoroden: viviparne živali
  2. 2. bot. ki razvije namesto cvetov olistane brstiče: viviparne rastline
SSKJ
zaródek -dka (ọ̑) 
  1. 1. biol. iz oplojene jajčne celice nastajajoč organizem: razvoj zarodka / človeški zarodek
  2. 2. poljud. začetna oblika kakega organa v razvoju organizma, strok. zasnova: zarodek cveta, semena
  3. 3. knjiž. prva stopnja, oblika tega, kar začenja nastajati, se ustvarjati; zametek: ustanova je zarodek sedanje knjižnice; naselja ob prometnih križiščih so bila zarodki bodočih mest / razvoj obrti je šele v zarodku
    // prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnost za razvoj: iskati zarodke pesnikovega pesimizma; zarodki bolezni; skromni zarodki gledališča
Število zadetkov: 25