zaródek -dka m (ọ̑)
1. biol. iz oplojene jajčne celice nastajajoč organizem: razvoj zarodka / človeški zarodek
2. začetna oblika kakega organa v razvoju organizma, biol. zasnova: zarodek cveta, semena
3. knjiž. prva stopnja, oblika tega, kar začenja nastajati, se ustvarjati; zametek: ustanova je zarodek sedanje knjižnice; naselja ob prometnih križiščih so bila zarodki bodočih mest / razvoj obrti je šele v zarodku
// prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnost za razvoj: iskati zarodke pesnikovega pesimizma; zarodki bolezni; skromni zarodki gledališča
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
zmóžen -žna -o prid., zmóžnejši (ọ́ ọ̑)
1. ki ima lastnosti, značilnosti, potrebne za dobro opravljanje kake dejavnosti: zmožen človek, strokovnjak; trgovsko je zelo zmožen
// ki ima lastnosti, značilnosti, potrebne za opravljanje kake dejavnosti sploh: za vojaško službo zmožni fantje; zmožen za delo / biti zmožen mirnega razmišljanja; življenja zmožen zarodek; zaradi bolezni ni zmožen delati / spolno zmožen / nisem zmožen pametne misli; zmožen prijateljstva / ta nazor ni zmožen rešiti socialnega vprašanja
2. ki ima določene značajske lastnosti, navadno za opravljanje slabih, nesprejemljivih dejanj: ta človek je vsega zmožen; zmožen je narediti vsakršno hudobijo / ta človek je zmožen goljufati
1. ki ima lastnosti, značilnosti, potrebne za dobro opravljanje kake dejavnosti: zmožen človek, strokovnjak; trgovsko je zelo zmožen
// ki ima lastnosti, značilnosti, potrebne za opravljanje kake dejavnosti sploh: za vojaško službo zmožni fantje; zmožen za delo / biti zmožen mirnega razmišljanja; življenja zmožen zarodek; zaradi bolezni ni zmožen delati / spolno zmožen / nisem zmožen pametne misli; zmožen prijateljstva / ta nazor ni zmožen rešiti socialnega vprašanja
2. ki ima določene značajske lastnosti, navadno za opravljanje slabih, nesprejemljivih dejanj: ta človek je vsega zmožen; zmožen je narediti vsakršno hudobijo / ta človek je zmožen goljufati
SSKJ²
SSKJ²
obojespôlen -lna -o prid. (ȏ)
1. knjiž. ki je iz pripadnikov obeh spolov: obojespolna mladina se je navduševala za pesnika
2. biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati; dvospolen: obojespolna žival / zarodek je sprva obojespolen
1. knjiž. ki je iz pripadnikov obeh spolov: obojespolna mladina se je navduševala za pesnika
2. biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati; dvospolen: obojespolna žival / zarodek je sprva obojespolen
SSKJ²
spláviti1 -im tudi splavíti -ím dov., splávil (ā ȃ; ī í)
1. spraviti, spustiti po (tekoči) vodi: splaviti hlode, les
2. izročiti, dati v uporabo s spustitvijo v vodo: splaviti ladjo, podmornico
3. med. imeti splav: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so splavile; splaviti zaradi bolezni / splaviti otroka
1. spraviti, spustiti po (tekoči) vodi: splaviti hlode, les
2. izročiti, dati v uporabo s spustitvijo v vodo: splaviti ladjo, podmornico
3. med. imeti splav: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so splavile; splaviti zaradi bolezni / splaviti otroka
- splávljen -a -o tudi splavljèn -êna -o:
splavljen plod, zarodek; splavljena ladja
SSKJ²
ámnion -a m (ȃ)
zool. notranja ovojnica zarodka pri sesalcih, pticah in plazilcih: amnion varuje zarodek pred poškodbami
zool. notranja ovojnica zarodka pri sesalcih, pticah in plazilcih: amnion varuje zarodek pred poškodbami
SSKJ²
máh1 -ú in -a m, mn. mahôvi (ȃ)
1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta; z drevja ostrgati mah in lišaj; sesti na mah; z mahom obraslo, poraslo drevo; debel, mehek mah; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah
2. nar. barje: njive na mahu; loviti ptice na mahu
3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh1: iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič
// ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih; obril si je mah pod nosom
4. v zvezi planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, bot. islandski lišaj: čaj iz planinskega mahu lahko pripravimo na dva načina
♦ bot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira; geogr. mah visoko barje; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju
1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta; z drevja ostrgati mah in lišaj; sesti na mah; z mahom obraslo, poraslo drevo; debel, mehek mah; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah
2. nar. barje: njive na mahu; loviti ptice na mahu
3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh1: iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič
// ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih; obril si je mah pod nosom
4. v zvezi planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, bot. islandski lišaj: čaj iz planinskega mahu lahko pripravimo na dva načina
♦ bot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira; geogr. mah visoko barje; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju
SSKJ²
redívo -a s (í)
knjiž. hranilne snovi: ker je rediva dosti, se zarodek razvije do končne stopnje / jajčno redivo
knjiž. hranilne snovi: ker je rediva dosti, se zarodek razvije do končne stopnje / jajčno redivo
SSKJ²
zráčen1 -čna -o prid. (ā)
nanašajoč se na zrak: zračni mehurčki; zračna plast / močen zračni sunek; zračni tok; zračni vrtinec je dvignil streho / nizek, visok zračni tlak; zračni upor; zračna temperatura; zračna vlaga / zračni filter filter za filtriranje zraka; ležati na zračni blazini blazini, napolnjeni z zrakom; zračna tlačilka za kolo / zračno hlajenje / zračni napad; zračni promet / zračna kopel bivanje, gibanje, navadno v kopalkah, na zraku / zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema / publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; prevoz po zračni poti po zraku, z letalom; zračno ladjevje letala, letalstvo / publ. zračni pirat kdor ugrabi letalo s potniki in posadko zlasti iz političnih vzrokov
♦ aer. zračna pot del zračnega prostora, določen z višino, širino in smerjo, v katerem se giblje letalo med dvema letališčema; bot. zračne korenine korenine, ki sprejemajo vlago zlasti iz zraka; fiz. normalni zračni tlak zračni tlak, ki ustreza tlaku 760 mm visokega živosrebrnega stolpca; kem. zračni kisik; med. zračna embolija; meteor. navzdoljnji, navzgornji zračni tok; območje visokega zračnega tlaka; zračna masa ali zračna gmota zrak nad večjim območjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti; zračno zrcaljenje optični pojav v ozračju zaradi loma in popolnega odboja svetlobe; mont. uvlečni zračni tok zračni tok za zračenje pod pritiskom; obrt. zračna petlja verižna petlja; pravn. zračni prostor prostor nad zemeljsko površino, ki spada pod oblast določene države; nevtralni zračni prostor; strojn. zračni propeler; zračna črpalka; zračna razredčevalka vakuumska črpalka; šport. zračna puška puška na zračni pritisk za športno streljanje; teh. zračni jašek jašek za dovajanje svežega zraka; zračna blazina zrak, ki ga vozilo z veliko silo potiska podse; vozilo na zračno blazino motorno kopensko in vodno vozilo, ki drsi na zračni blazini; zool. zračni prostor prostor med jajčnima ovojnicama na topem koncu jajca, napolnjen z zrakom za zarodek
nanašajoč se na zrak: zračni mehurčki; zračna plast / močen zračni sunek; zračni tok; zračni vrtinec je dvignil streho / nizek, visok zračni tlak; zračni upor; zračna temperatura; zračna vlaga / zračni filter filter za filtriranje zraka; ležati na zračni blazini blazini, napolnjeni z zrakom; zračna tlačilka za kolo / zračno hlajenje / zračni napad; zračni promet / zračna kopel bivanje, gibanje, navadno v kopalkah, na zraku / zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema / publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; prevoz po zračni poti po zraku, z letalom; zračno ladjevje letala, letalstvo / publ. zračni pirat kdor ugrabi letalo s potniki in posadko zlasti iz političnih vzrokov
♦ aer. zračna pot del zračnega prostora, določen z višino, širino in smerjo, v katerem se giblje letalo med dvema letališčema; bot. zračne korenine korenine, ki sprejemajo vlago zlasti iz zraka; fiz. normalni zračni tlak zračni tlak, ki ustreza tlaku 760 mm visokega živosrebrnega stolpca; kem. zračni kisik; med. zračna embolija; meteor. navzdoljnji, navzgornji zračni tok; območje visokega zračnega tlaka; zračna masa ali zračna gmota zrak nad večjim območjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti; zračno zrcaljenje optični pojav v ozračju zaradi loma in popolnega odboja svetlobe; mont. uvlečni zračni tok zračni tok za zračenje pod pritiskom; obrt. zračna petlja verižna petlja; pravn. zračni prostor prostor nad zemeljsko površino, ki spada pod oblast določene države; nevtralni zračni prostor; strojn. zračni propeler; zračna črpalka; zračna razredčevalka vakuumska črpalka; šport. zračna puška puška na zračni pritisk za športno streljanje; teh. zračni jašek jašek za dovajanje svežega zraka; zračna blazina zrak, ki ga vozilo z veliko silo potiska podse; vozilo na zračno blazino motorno kopensko in vodno vozilo, ki drsi na zračni blazini; zool. zračni prostor prostor med jajčnima ovojnicama na topem koncu jajca, napolnjen z zrakom za zarodek
- zráčno prisl.:
motor se hladi zračno
♦ les. zračno suh les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega, naravnega sušenja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
gástrula -e ž (ȃ)
biol. čašici podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z dvojno plastjo celic: razvoj gastrule iz blastule
biol. čašici podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z dvojno plastjo celic: razvoj gastrule iz blastule
SSKJ²
SSKJ²
nastávek -vka m (ȃ)
1. odstranljivi del naprave, ki omogoča navadno večnamensko uporabo: dokupiti nastavke; zamenjati nastavek; kovinski, plastični nastavek; sesalec z več nastavki / dimniški nastavek priprava, ki usmerja tok dima v zaželeno smer in preprečuje vdor vetra v dimnik
2. teh. izrastku podoben del na napravi za priključevanje drugih delov ali za oporo: odrezati, navariti nastavek; ulit nastavek / vpenjalni nastavek; nastavek s prirobnico
3. posoda za sadje ali pecivo, z (visoko) nogo, navadno steklena: naložiti sadje na nastavek / prinesla je dva nastavka peciva
4. nav. ekspr. zarodek, zasnova, navadno cveta: nastavki so pozebli; nastavek cvetnega popja / slana lahko škodi dobremu nastavku / cvetni, listni nastavek
// kar je komaj vidno, zaznavno: nastavek brčic / nastavki zob; pren. vse to so nastavki za razvoj v močno osebnost
♦ arhit. oltarni nastavek del nad oltarno mizo kot okras; gastr. kvasni nastavek zmes iz kvasa, vode in moke, ki se uporablja za kvašenje testa; glasb. nastavek položaj ustnic na ustniku pri igranju na pihalo, trobilo; (pevski) nastavek usmerjenost zračnega toka pri tvorbi tona v goltni, ustni in nosni votlini; jezikosl. nastavek položaj govorilnih organov, potreben za tvorbo kakega glasu
1. odstranljivi del naprave, ki omogoča navadno večnamensko uporabo: dokupiti nastavke; zamenjati nastavek; kovinski, plastični nastavek; sesalec z več nastavki / dimniški nastavek priprava, ki usmerja tok dima v zaželeno smer in preprečuje vdor vetra v dimnik
2. teh. izrastku podoben del na napravi za priključevanje drugih delov ali za oporo: odrezati, navariti nastavek; ulit nastavek / vpenjalni nastavek; nastavek s prirobnico
3. posoda za sadje ali pecivo, z (visoko) nogo, navadno steklena: naložiti sadje na nastavek / prinesla je dva nastavka peciva
4. nav. ekspr. zarodek, zasnova, navadno cveta: nastavki so pozebli; nastavek cvetnega popja / slana lahko škodi dobremu nastavku / cvetni, listni nastavek
// kar je komaj vidno, zaznavno: nastavek brčic / nastavki zob; pren. vse to so nastavki za razvoj v močno osebnost
♦ arhit. oltarni nastavek del nad oltarno mizo kot okras; gastr. kvasni nastavek zmes iz kvasa, vode in moke, ki se uporablja za kvašenje testa; glasb. nastavek položaj ustnic na ustniku pri igranju na pihalo, trobilo; (pevski) nastavek usmerjenost zračnega toka pri tvorbi tona v goltni, ustni in nosni votlini; jezikosl. nastavek položaj govorilnih organov, potreben za tvorbo kakega glasu
SSKJ²
nastáviti -im dov. (á ȃ)
1. dati, postaviti kaj v položaj
a) za prestrezanje, zadrževanje česa: nastavi dlan, pa ti bom dal ves drobiž; nastaviti kozarec pod pipo; nastavi predpasnik, da ti vržem jabolka / nastaviti ustnice za poljub / nastavil je roko in prestregel udarec / nastavil je kozarec (na usta) in začel piti / ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila
b) za lovljenje (živali): nastaviti pasti, zanke / nastaviti kaj za vabo; pren., ekspr. nastavil ji je past
c) da se hitro, dobro vidi: knjigo mu je nastavil na mizo / na sredo sobe je nastavila stvari, pa jih ni videl dala, postavila
// podstaviti, podtakniti: nastaviti bombo / nastaviti različne ovire, zapreke
2. teh. narediti s pomočjo priprave za regulacijo, da
a) kaj pravilno, ustrezno deluje: nastaviti zavore, žaromete
b) se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini: nastaviti dotok plina, vode; nastaviti gretje avtomobila / nastaviti svetlobo z gumbom
3. nav. ekspr. narediti zarodek, zasnovo, navadno cveta: žito je nastavilo klase; nastaviti popke, semena / grozdje je slabo nastavilo / rastlina je nastavila veliko cvetov
4. pog. zaposliti: nastaviti novega profesorja za matematiko; nastaviti več strokovnjakov / nastavili so jo za strojepisko
5. zastar. nadaljevati: pogovor sta nastavila drugi dan / nastaviti pot
● vulg. nastavila mu je privolila je v spolni odnos z njim; nastaviti budilko na šesto uro postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri; ekspr. nastaviti ceno določiti; ekspr. nastaviti komu nogo spotakniti ga; ekspr. nastaviti nov sod namestiti pipo na poln sod
♦ mat. nastaviti enačbo
1. dati, postaviti kaj v položaj
a) za prestrezanje, zadrževanje česa: nastavi dlan, pa ti bom dal ves drobiž; nastaviti kozarec pod pipo; nastavi predpasnik, da ti vržem jabolka / nastaviti ustnice za poljub / nastavil je roko in prestregel udarec / nastavil je kozarec (na usta) in začel piti / ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila
b) za lovljenje (živali): nastaviti pasti, zanke / nastaviti kaj za vabo; pren., ekspr. nastavil ji je past
c) da se hitro, dobro vidi: knjigo mu je nastavil na mizo / na sredo sobe je nastavila stvari, pa jih ni videl dala, postavila
// podstaviti, podtakniti: nastaviti bombo / nastaviti različne ovire, zapreke
2. teh. narediti s pomočjo priprave za regulacijo, da
a) kaj pravilno, ustrezno deluje: nastaviti zavore, žaromete
b) se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini: nastaviti dotok plina, vode; nastaviti gretje avtomobila / nastaviti svetlobo z gumbom
3. nav. ekspr. narediti zarodek, zasnovo, navadno cveta: žito je nastavilo klase; nastaviti popke, semena / grozdje je slabo nastavilo / rastlina je nastavila veliko cvetov
4. pog. zaposliti: nastaviti novega profesorja za matematiko; nastaviti več strokovnjakov / nastavili so jo za strojepisko
5. zastar. nadaljevati: pogovor sta nastavila drugi dan / nastaviti pot
● vulg. nastavila mu je privolila je v spolni odnos z njim; nastaviti budilko na šesto uro postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri; ekspr. nastaviti ceno določiti; ekspr. nastaviti komu nogo spotakniti ga; ekspr. nastaviti nov sod namestiti pipo na poln sod
♦ mat. nastaviti enačbo
- nastáviti se nav. ekspr.
1. priti, postaviti se v opazen, dobro viden položaj: nastavil sem se pred hišo in ga čakal / prav nastavil sem se mu, pa me ni videl / slabš. nastavila se mu je z vedenjem, oblačenjem ga je poskusila zapeljati
2. dopustiti delovanje česa na kaj: nastaviti se soncu, vetru; nastaviti obraz vročini / ekspr. nastaviti se nasprotnikovim kroglam
- nastávljen -a -o:
bil je nastavljen za profesorja; sod je nastavljen; nastavljena dlan; ujeti se v nastavljeno past; optika mora biti pravilno nastavljena; po sobi nastavljeno pohištvo / stvar je bila dobro nastavljena zastavljena, zasnovana
SSKJ²
nastávljati -am nedov., stil. nastavljájte; stil. nastavljála (á)
1. dajati, postavljati kaj v položaj
a) za prestrezanje, zadrževanje česa: nastavljati čeber pod kap; nastavljati dlan, roko / ko je nastavljal kozarec k ustom, so ga vsi opazovali / ekspr. nastavljal je uho, da bi slišal njun pogovor prisluškoval je
b) za lovljenje (živali): nastavljati mreže, pasti / nastavljati lisicam, zajcem; pren., ekspr. nastavljati limanice
c) da se hitro, dobro vidi: vse je nastavljal predenj
// podstavljati, podtikati: nastavljati bombe, mine / nastavljati zapreke
2. teh. delati s pomočjo priprave za regulacijo, da
a) kaj pravilno, ustrezno deluje: nastavljati žaromete / nastavljati ostrino slike
b) se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini: nastavljati dotok plina / nastavljati gumb za glasnost
3. nav. ekspr. delati zarodek, zasnovo, navadno cveta: trava nastavlja semena / češnja že nastavlja prve cvetove
4. pog. zaposlovati: nastavljati mlade strokovnjake; nastavljajo predvsem ženske
● ekspr. nastavljati komu nož na grlo skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. žena mu nastavlja roge ima spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. jelen že nastavlja rogove začenjajo mu rasti, poganjati
1. dajati, postavljati kaj v položaj
a) za prestrezanje, zadrževanje česa: nastavljati čeber pod kap; nastavljati dlan, roko / ko je nastavljal kozarec k ustom, so ga vsi opazovali / ekspr. nastavljal je uho, da bi slišal njun pogovor prisluškoval je
b) za lovljenje (živali): nastavljati mreže, pasti / nastavljati lisicam, zajcem; pren., ekspr. nastavljati limanice
c) da se hitro, dobro vidi: vse je nastavljal predenj
// podstavljati, podtikati: nastavljati bombe, mine / nastavljati zapreke
2. teh. delati s pomočjo priprave za regulacijo, da
a) kaj pravilno, ustrezno deluje: nastavljati žaromete / nastavljati ostrino slike
b) se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini: nastavljati dotok plina / nastavljati gumb za glasnost
3. nav. ekspr. delati zarodek, zasnovo, navadno cveta: trava nastavlja semena / češnja že nastavlja prve cvetove
4. pog. zaposlovati: nastavljati mlade strokovnjake; nastavljajo predvsem ženske
● ekspr. nastavljati komu nož na grlo skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. žena mu nastavlja roge ima spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. jelen že nastavlja rogove začenjajo mu rasti, poganjati
- nastávljati se nav. ekspr.
1. prihajati, postavljati se v opazen, dobro viden položaj: vedno se je nastavljal na drugi konec ulice / slabš. to dekle se rado nastavlja navadno z vedenjem, oblačenjem skuša zapeljevati moške
● ekspr. nastavlja se mu na pot ovira ga pri kaki dejavnosti, delu
2. dopuščati delovanje česa na kaj: nastavljati se toploti, sončnim žarkom; nastavljati obraz vetru
SSKJ²
pópek -pka m (ọ̑)
1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku
2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka
● ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče
♦ bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka
1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku
2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka
● ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče
♦ bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka
SSKJ²
SSKJ²
vivipár1 -a m, mn. tudi vivipára s (ȃ)
zool. žival, pri kateri se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče, živorodna žival: proučevati vivipare
zool. žival, pri kateri se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče, živorodna žival: proučevati vivipare
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 24
Dostopnost