Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
cŕknjen cŕknjena cŕknjeno pridevnik [cə̀rknjen]
    1. neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen
      1.1. neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen
    2. neformalno ki je zelo utrujen, izmučen
FRAZEOLOGIJA: crknjen konj, refleks crknjenega konja
ETIMOLOGIJA: ↑crkniti
Celotno geslo eSSKJ
dinozáver dinozávra samostalnik moškega spola [dinozávər]
    1. izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: zaver
    2. igrača, model, ki predstavlja izumrlo žival, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi
    3. navadno slabšalno kdor je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad
    4. navadno slabšalno kar je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljivo, zastarelo
    5. ekspresivno kar je zaradi pretirane velikosti nepraktično, neskladno, okorno
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Dinosaurus, angl. dinosaur, frc. dinosaure) iz nlat. dinosaurus iz gr. deinós ‛vzvišen, strašen, grozen, silen’ + ↑zaver
Celotno geslo eSSKJ
kajti poudarjeno kájti veznik [kajti] poudarjeno [kájti]
    1. uvaja stavek, ki pojasnjuje, utemeljuje predhodni stavek
    2. kot členek uvaja novo poved, ki pojasnjuje, utemeljuje prejšnjo poved
ETIMOLOGIJA: ↑kaj - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dánes [danəs] prisl. (á)
1. pričujočega, sedanjega dne: danes je njegov god; danes je 4. julij; danes smo prvega (v mesecu); danes zjutraj, zvečer; danes ob 17. uri; do danes mi ni vrnil; od danes ne smeš sama ven; za danes se ni pripravil; za danes dovolj! pa naj bo za danes / pridi danes teden čez sedem dni, danes mesec čez trideset dni; danes teden je umrl
2. v sedanjem času, zdaj: ognjišča so danes že redka; še danes mu stvari niso jasne / star.: danes ta dan je to že zastarelo; še danes ta dan se ga spominjajo
● ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. znebil bi se ga rajši danes kakor jutri čim prej; knjiž. danes ali jutri bo to odveč prav kmalu; ekspr. tak je: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva; knjiž. sloves tega dela ni od danes ali včeraj je že dolgotrajen; ekspr. težav ne premagaš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: Danes in jutri bosta skoro včeraj (O. Župančič)
SSKJ²
mehánika -e ž (á)
1. veda o gibanju in mirovanju teles ter o silah, ki to povzročajo: vpliv mehanike na filozofijo 17. in 18. stoletja; zakoni mehanike / mehanika tal geomehanika; mehanika tekočin hidromehanika
♦ astron. nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih teles; fiz. kvantna mehanika veda o osnovnih delcih, atomih, molekulah, ki se jim pri gibanju ne more določiti tir; mehanika togih teles
2. v zvezi fina, precizna mehanika dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem in izdelovanjem preciznih tehničnih priprav; finomehanika: delavnica fine, precizne mehanike; telefonski aparati, električni števci in drugi izdelki fine mehanike
3. publ., s prilastkom zakonitost, določenost: splošna mehanika revolucije; v njegovem uporništvu je nekaj, kar zanikuje tesnobno mehaniko sodobnega sveta
4. mehanizem: priprava z zastarelo mehaniko
5. glasb. mehanizem pri glasbilu, ki omogoča igranje: mehanika pri klarinetu se je pokvarila / angleška mehanika klavirska mehanika, pri kateri se prenašajo udarci od tipk do strun s posebnim sistemom vzvodov; dunajska mehanika klavirska mehanika, pri kateri se prenašajo udarci od tipk do strun neposredno; klavirska mehanika
SSKJ²
mehanografíja -e ž (ȋ)
1. veda o mehanskih strojih, napravah za obdelavo podatkov in o njihovi praktični uporabi: hitro se je uveljavil na področju mehanografije / posvetovanje o mehanografiji / center, oddelek za mehanografijo za obdelavo podatkov s takimi stroji, napravami
2. adm. mehanski stroji, naprave za obdelavo podatkov: prodati zastarelo mehanografijo; stroji za luknjanje, razvrščanje kartic in druga mehanografija
SSKJ²
nomenklatúra -e ž (ȗ)
1. navadno s prilastkom sistematično urejen skupek imen, nazivov za predmete kake znanosti, stroke, delovnega področja: botanična, kemijska nomenklatura; mednarodna nomenklatura; nomenklatura artiklov, izdelkov / nomenklatura poklicev
// knjiga, delo s takim skupkom: izdati, pregledati nomenklaturo / nova izdaja nomenklature poštnih storitev
2. višji, vodilni delavci, politiki, ki se med seboj podpirajo, so si lojalni zaradi osebnih koristi: avtoritarna birokratska nomenklatura je imela v rokah vse državne varnostne službe in denar; vladajoča strankarska nomenklatura / oblastna nomenklatura; politična nomenklatura na oblasti
// skupina ljudi, ki jih je na vodilne položaje v javni upravi, gospodarstvu, kulturi, znanosti postavljala komunistična oblast: sistem sovjetske partijske nomenklature je bil odpravljen v programu glasnosti in perestrojke / stara komunistična nomenklatura
● knjiž. v svoji razpravi uporablja zastarelo nomenklaturo terminologijo, izrazje
♦ biol. binarna nomenklatura poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto, dvojno poimenovanje; geod. nomenklatura topografske karte znak, številka za določitev, označitev topografske karte določenega območja
SSKJ²
pravílo -a s (í)
1. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje: držati se pravil; kršiti, upoštevati pravila; neveljavno, zastarelo pravilo; ekspr. železno pravilo / delati, ravnati proti pravilom, po pravilih, v skladu s pravili / moralna pravila načela; pravila o lepem vedenju
// navadno s prilastkom kar določa, kakšno sme, mora biti kaj sploh: estetska pravila; pravila higiene; pravila za pisanje prošenj / družabna pravila; prometna, slovnična pravila
2. kar določa obvezne pogoje in obvezen način poteka česa: igralna, tekmovalna pravila; pravila košarke
// nav. mn. kar določa značilnosti, delovanje, namen česa: pravila društva, organizacije / predložiti pravila v potrditev
// navadno s prilastkom kar določa, je značilno za kaj sploh: to je osnovno pravilo znanosti; njegovo življenjsko pravilo je potrpežljivost / po katerem pravilu ste izbirali avtorje zbornika merilu, kriteriju
3. ekspr., v povedni rabi izraža, da se kaj ujema, je v skladu s splošnim, navadnim: čudaki so med prebivalci te vasi prej pravilo kot izjema; zamuda je pri tem vlaku že kar pravilo
4. v členkovni zvezi po pravilu izraža ponavljanje, skladno z določenim pravilom: dovoljenje so skoraj po pravilu dobile le ženske
// knjiž. ponavadi, večinoma: odločni in vztrajni po pravilu uspejo; po pravilu so edinci bolj sebični
5. v členkovni rabi, navadno v zvezi po vseh pravilih izraža, da je kaj tako, kot se pričakuje, zahteva: šotor je bil postavljen po vseh pravilih; pozdravil je po vseh pravilih etikete / po vseh pravilih bi moral pasti, pa se je obdržal na nogah
● ekspr. obisk muzeja je za turiste nenapisano pravilo ki se je uveljavilo z navado; preg. izjema potrjuje pravilo potrjuje smiselnost njegovega obstoja
♦ avt. desno pravilo po katerem ima voznik na skrajni desni prednost; elektr. pravilo desne roke s katerim se določa smer inducirane napetosti; filoz. zlato pravilo (moralnega vedenja) po Kantu po katerem naj človek ne stori drugim, kar ne želi, da drugi storijo njemu; pravn. pravno pravilo o vedenju in ravnanju ljudi v družbi
SSKJ²
terminologíja -e ž (ȋ)
1. jezikosl., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge; strokovno izrazje, izrazoslovje: nekatere stroke so razvile bogato terminologijo / uporabljati domačo, zastarelo terminologijo / filozofska, lesarska, medicinska terminologija / strokovna terminologija
2. veda o strokovnih izrazih kakega jezika: ukvarjati se s terminologijo; razvoj slovenske terminologije; strokovnjak za terminologijo
SSKJ²
zastaréti -ím dov. (ẹ́ í)
postati tak, da ni več v skladu
a) s splošnim okusom določenega časa: nekateri izdelki hitro zastarijo; kroji oblačil lahko kmalu zastarijo
b) s tehničnimi, strokovnimi zahtevami, pridobitvami določenega časa: metode zdravljenja včasih hitro zastarijo; še tako sodoben stroj sčasoma zastari
c) z razmerami, potrebami, normami določenega časa: njihovi nazori so že zastareli / ta predpis je že zastarel / novice hitro zastarijo / prava umetnina nikdar ne zastari
    zastarèl in zastarél -éla -o:
    zastarel stroj; zastarela ustanova
    ♦     jezikosl. zastarele besede v preteklosti rabljene besede, ki se v sodobnem knjižnem jeziku praviloma ne uporabljajo več; prisl.: zastarelo razmišljati; sam.: zavračanje zastarelega

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
aleksandrinski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
aleksandrinska aleksandrinsko pridevnik
zastarelo aleksandrijski
IZGOVOR: [aleksandrínski]
ZVEZE: aleksandrinski verz
PRIMERJAJ: , aleksandrijski
Celotno geslo ePravopis
atila
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
atile samostalnik ženskega spola
zastarelo suknja
IZGOVOR: [átila], rodilnik [átile]
PRIMERJAJ: Atila
Celotno geslo ePravopis
BDP
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
BDP-ja tudi BDP BDP samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: kratica
bruto domači proizvod
zastarelo bruto družbeni proizvod
IZGOVOR: [bə̀dəpə̀], rodilnik [bə̀dəpə̀ja] tudi [bə̀dəpə̀] in [bédẹpé], rodilnik [bédẹpêja] tudi [bédẹpé]
Celotno geslo ePravopis
BRT
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
BRT samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: kratica
zastarelo brutoregistrska tona
IZGOVOR: [bə̀rətə̀], rodilnik [bə̀rətə̀] in [béerté], rodilnik [béerté]
USTREZNEJE: BT
Celotno geslo ePravopis
rus
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
rusa samostalnik moškega spola
zastarelo rdeča mravlja
IZGOVOR: [rús], rodilnik [rúsa]
ZVEZE: biti koga, česa kot Rusov/rusov
Celotno geslo ePravopis
tona
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
tone samostalnik ženskega spola
merska enota
IZGOVOR: [tóna], rodilnik [tóne]
ZVEZE: brutoregistrska tona
PRIMERJAJ: t, BRT

Slovenski pravopis

Pravopis
konservatívno nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) poud. ~ usmerjen |nesodobno, zastarelo|
Pravopis
zastarèl -éla -o in zastarél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ stroj
zastaréli -a -o (ẹ́) jezikosl. ~a beseda
zastarélo -ega s, pojm. (ẹ́) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
zastarélost -i ž, pojm. (ẹ́)
Pravopis
zastarélo nač. prisl. (ẹ́) ~ razmišljati
Število zadetkov: 59