Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
ara -e samostalnik ženskega spola
kar zagotavlja, jamči za kaj; SODOBNA USTREZNICA: zastava
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Prekmurski
bandèra -e ž bandero, zastava: csarna bandera viszila AIP 1876, br. 2, 3; edno prelejpo bandero (zásztavo) KOJ 1845, 20; pren. ki szo Deák Ferenca Sztáre bandere vörni osztali AI 1875, br. 2, 1
Svetokriški
bandera -e ž zastava, prapor: kadar ſe polsdigne, inu pokashe Bandiera im. ed. eniga Capitana ǀ Sfetloba je tudi imenovana Bandiera im. ed. Boshja ǀ Inu ſpodobnu ſe dà sfetlobi Titil te Bandiere rod. ed. Boshje ǀ ſo tekle potleto ſveto Bandiero tož. ed. ǀ Je bil sazhel bermat pod bandero or. ed. krajla Nebeſkiga ǀ slate bandjere tož. mn. ſo v'roKah dershali ǀ Angelziſo na ſvoyh bandjerah mest. mn. smalano imeli to pohleunost Marje Divize ← it. bandiera ‛zastava’
Celotno geslo eSSKJ16
bandera -e samostalnik ženskega spola
barvna tkanina na drogu, praviloma z znamenji, ki so simbol pripadnosti; SODOBNA USTREZNICA: zastava, prapor
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
bandero -a (banderu, bandero) samostalnik srednjega spola
1. barvna tkanina na drogu, praviloma z znamenji, ki so simbol pripadnosti; SODOBNA USTREZNICA: zastava, prapor
1.1 v zvezi s pod skupnost, katere simbol je ta predmet
1.2 kdor nosi zastavo, prapor; SODOBNA USTREZNICA: zastavonoša, praporščak
FREKVENCA: 66 pojavitev v 13 delih
Celotno geslo Pohlin
bendero [bendéro] (bandero) samostalnik srednjega spola

zastava, prapor

PRIMERJAJ: benderčar

Pleteršnik
hipotēka, f. zastava, das Unterpfand, die Hypothek.
Pleteršnik
karǫ́gla, f. = cerkvena zastava, Tolm.-Erj. (Torb.); — prim. stsl. horągy, horągva.
Pleteršnik
rǫ́čən 2., -čna, adj. 1) Hand-; rǫ̑čne kosti, die Handknochen; ročni koš, der Armkorb, Dol.-Cig.; ročno delo, die Handarbeit, Cig., Jan., nk.; — ročna zastava, das Faustpfand, Cig., DZ.; — 2) behend, hurtig, gewandt, Mur., Cig., Jan., Gor., Št.; za vsako delo je ročen, vzhŠt.-C.; — ročno, behend, hurtig, schnell, Cig., Jan., C.; — sogleich, Gor., Št.; — 3) = priročen, handsam, Mur., Cig., Jan.
Pleteršnik
vihráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern; zastava vihra; s perutnicami po zraku v.; — sich ungestüm bewegen, mit Hast etwas thun; kam vihraš? wohin stürmst du? — od jeze v., toben, Cig.; — obenhin thun, schleudern, schleuderisch arbeiten; — 2) schnell aufschießen u. lose wachsen (von Pflanzen): zelje vihra, Cig., Dol.; — 3) schränken: žago v., Cig.; koso v., die Schneide der Sense verbiegen, C., Dol.
Pleteršnik
zagòn, -gǫ́na, m. 1) der Ansatz zum Laufe, der Anlauf, der Ansturz, Cig., Jan.; zagoni valov, das Branden der Wellen, Cig.; z. vetra, der Windstoß, Cig., Šol.; der Schwung, Cig., Jan.; das Ausholen mit der Hand (z. B. der Wurf des Säers), C.; der Schub, prvi z., der Vorschub (beim Kegelspiel), V.-Cig., Jan.; — 2) = zastava, oblaki, ki ob burji po gorah na severovzhod stoje, Banjščice-Erj. (Torb.); — 3) ein aus einem Gewehr abgeschossener Körper, Cig.
Pleteršnik
zapásti, -pádem, vb. pf. 1) hinter etwas fallen: z. za zid, Cig.; = zaiti, untergehen, Z.; — einfallen, einschnappen, einspringen, V.-Cig.; kljuka je zapadla, Cig.; pokrov je zapadel, der Deckel ist zugefallen, Cig.; — 2) fallen (vom Schnee); sneg je zapadel štiri črevlje na debelo, es ist ein 4 F. tiefer Schnee gefallen, Levst. (Zb. sp.); — z. kaj, koga, verschneien, zuschneien; sneg je vse zapadel; V cvetju jo (rožo) zapadejo snegovi, Preš.; — 3) verfallen, Cig., Jan.; moja zastava je zapadla, moje blago je zapadlo, Cig.; državni denarnici z., dem Fiscus verfallen, Cig.; zapadel, verfallen: zapadla varščina, zapadlo blago, Cig.; — z. kazni, in Strafe verfallen, Cig.; — 4) straffällig werden, Svet. (Rok.); — verwirken; z. glavo, Dict., Cig.; život z., Krelj; svojo dušo s smrtnim grehom z., C.; z. pravdo, Trub.; vse svoje bodo zapadli, Vod. (Nov.); gorskemu gospodu tri marke z., Rec.; srebrnike pri stavi z., Zora; — ein Übel als eine Strafe auf sich laden, verschulden, verdienen; z. peklenski ogenj, sodbo, Krelj; nesem zapadel ništer (nič), Krelj.
Pleteršnik
zastȃva, f. 1) die Fahne, die Flagge, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Nebelkappe einer Bergspitze, C., Notr.-Levst. (M.), jvzhŠt.; — solnce gre v zastavo, die Sonne verbirgt sich hinter den Wolken, Jan.; — 2) der Ansatz, die Anlage: der Kernansatz, Jan.; der Zellenansatz im Bienenstock: čebele trdijo na pokrov ula zastavo iz voska ter jo vedno bolj daljšajo proti podnici, Levst. (Beč.); — 3) die Constitution, die Anlage, die Beschaffenheit, C.; z. života, C.; tele je lepe zastave, žito ima lepo zastavo (= obeta, da bode dobro obrodilo), Poh.; — 4) das Absperren des Mahlwassers: po zastavah mleti = v presledkih, kadar vode dosti nateče, mleti, SlGor.-C.; — das Stauwerk, Jan. (H.); — 5) der Hinterhalt, die Nachstellung: huda zastava, sovražne zastave, Trub.; — 6) die Verpfändung, der Versatz; v zastavo dati, verpfänden, Cig., Jan.; — das Pfand; zastavo dati, rešiti, Meg.; on zapusti svojim sovražnikom pravo zastavo svoje ljubezni in sprave, Jap. (Prid.); skupna z., die Simultanhypothek, DZ.; živa z., fressendes Pfand, Cig.; — 7) die Aufgabe (einer Frage, eines Räthsels), Cig.
Prekmurski
zástava -e ž
1. zastava: Naj ſze záſztava ſzvejti BKM 1789, 91; dá naréditi bandero (zástavo) KOJ 1845, 70; Dopüszti meni pod zásztavov ſz. Kri'sa KM 1783, 175
2. oblast, vojska: Csi ſzi nyegovoj záſztavi podlo'zen BKM 1789, 245; szvoje zásztave notriposle KOJ 1848, 101
Celotno geslo Pohlin
zastava [zastȃva] samostalnik ženskega spola
  1. ženitovanjska, svatbena zastava
  2. zastavilo, zastavljen predmet
Celotno geslo Hipolit
zastava samostalnik ženskega spola

< zastaviti

Vorenc
zastava ž, F8, hypotheca, -ae, ẛaſtava; hypothecarius, kateri ṡaſtavla, kateri danarje ṡa ṡaſtave daje, kateri na ṡaſtavo danarje poſſojuje; pignerari, od eniga ṡaſtavo vṡèti; pigneratio, ṡaſtava; pignerator, kateri od eniga ṡaſtavo vṡame; pignus, -oris, ṡaſtava, ṡaklada; repignorare, eno ṡaſtavo ṡupèt reiſhiti
Svetokriški
zastava -e ž 1. zastavek: Thamar vſtane te try ſaſtave tož. mn. s' ſabo vſame, ter gre prozh ǀ ona pak hitru poshle Taſtu pokaſat te try ſaſtave tož. mn. 2. zagotovilo: dusha ſe napolni s' gnado Boshio, inu je ena saſtaua im. ed., de nam bò danu tu vezhnu nebesku veſſelje ǀ ſa ſaſtavo tož. ed. bote vashiga isvelizhajna imeli te Try S. S. Pershone, Boga Ozheta, Synu, inu S. Duha
Celotno geslo Megiser
zastavaopomba -e samostalnik ženskega spola
Celotno geslo Megiser
zastavaopomba -e samostalnik ženskega spola
Število zadetkov: 25