Zadetki iskanja
- 1. ki vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: pesimističen
- 1.1. ki kaže, izraža taka videnja, pričakovanja; SINONIMI: pesimističen
Zanima me, zakaj prihaja do premene iz strešice in krativca v ostrivec pri sklanjanju nekaterih samostalnikov (vzhòd-vzhóda, sprejèm-spréjema). Zdi se mi, da se pri vsakodnevni rabi marsikaterega od njih to opušča (Kako je šlo na nastôpu?), uporaba pa zveni bolj ko ne stilizirana (Kako je šlo na nastópu?) Ali se morda obetajo kakšne spremembe v normiranju (zdi se mi, da sem pri nekaterih besedah že zapazil obe možnosti kot pravilni) ali se skuša ohraniti ozke vokale v sklonih?
1. obhoditi, prehoditi: te necsiſzti düjh obhodi ſzüha mejſzta KŠ 1771, 208; Parthio potom Per'zio obhodi Tomás Apoſtol BKM 1789, 329; tecsasz kazács megneny cêli potács vöre vszeôkoli obhodi KAJ 1870, 159; Obhodo je pa Sirio i Cziliczio potrdjávajoucsi gmajne KŠ 1771, 391; Obhodo je pa Kriſztus vſzo Galileo KM 1796, 98; Gda bi pa Peter vnouga mejſzta obhodo, priſſao je vu Liddo KM 1796, 123
2. ravnati, opraviti: kak je potrêbno z-etimi obhoditi, csi steri kaj prigrêshijo AIP 1876, br. 2, 3; Ne premiſzli za nyé Kak na konecz obhodi BKM 1789, 282; Kakda je obhodo Abraham z-Lotom KM 1796, 15; Kakda ſzo obhodili Dánielovi tiváriske KM 1796, 79; Kakda ſzo obhodile te 'zenſzke pri grobi KM 1796, 113
obhodéči -a -e ko je obhodil: I obhodécsi Pizidio prisla ſzta vu Pamfilio KŠ 1771, 387; Obhodécsi pa te záton notri do Páſuſa najsla ſzta nikſega csalejra KŠ 1771, 381
obhodívši -a -e ko je obhodil: Obhodivſi pa Frigie i Galáczie dr'zélo, prepovejdano nyim je od Dühá ſzvétoga gúcsati rejcs KŠ 1771, 391
odpòslani -a -o poslan: Sz. János je odpoſzlani vu záton Pátmos KM 1796, 132; V-nasem Zvelicsiteli .. Ali 'ze k-nam odpoſzlan BRM 1823, 4
okóuli vzéti ~ -a ~ -o tudi okólivzéti -a -o obdan, obkrožen: Záton je tak na vsze kraje z-vodôv okôlivzéti KAJ 1870, 108; cérkev, stera je z-sztenôv okôlivzéta bila KAJ 1870, 116; pren. Ár vu etom ſitki mi, ſzmertjom ſzmo okoli vzeti SM 1747, 78
1. počasi se premakniti, steči po nagnjeni ali navpični, navadno gladki površini: deževne kaplje spolzijo po šipi; solze so ji spolzele po licih / snežna plast spolzi po pobočju
2. ekspr. počasi se premakniti
a) po gladki površini: čoln spolzi v pristanišče / tiho je spolzela mimo njega
b) po površini sploh: sonce je spolzelo v zaton / pogled mu je spolzel z dekletovega obraza do bokov
3. v zvezi spolzeti iz rok, med prsti uiti iz prijema zaradi
a) gladkosti, vlažnosti: milo mu je spolzelo iz rok; spolzeti iz rok kot riba
b) drobnosti, sipkosti: pesek spolzi med prsti; pren. avtorju je spolzela med prsti hvaležna tema
1. zahod: gledati sončni zaton / žareče nebo ob zatonu / sonce se je bližalo zatonu / sonce se je nagnilo globoko na zaton bo kmalu zašlo; sonce gre v zaton zahaja
2. konec1, propad: rimskemu imperiju je grozil zaton; napovedovati zaton umetnosti / gospodarski, politični zaton dežele / to se je zgodilo na zatonu dobe, stoletja
● ekspr. dan gre v zaton večeri se; ekspr. stoletje gre v zaton se končuje; ekspr. njegova slava je v zatonu mineva; ekspr. ta filozofska smer je že v zatonu izgublja vpliv, veljavo; knjiž. loviti ribe v zatonu zalivu
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »