Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
bòdati -am nedov. zbadati: rezali ſzo ſze, i bodali KM 1796, 75; i bodalo me je vu obisztaj moji TA 1848, 58
Pravopis
bódckati -am in bôdckati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bódckanje in bôdckanje (ọ́; ȏ) poud. koga posmehljivo ~ prijatelja |dražiti, zbadati|; bodckati v koga/kaj ~ ~ blago
Celotno geslo Vezljivostni G
bôsti bôdem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.
2.
kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.
Celotno geslo Etimološki
bósti bódem nedov.
Celotno geslo eSSKJ16
bosti se bodem se nedovršni glagol
kdo s premišljenimi, posmehljivimi besedami se medsebojno prizadevati, žaliti; SODOBNA USTREZNICA: zbadati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
SSKJ²
búcati -am nedov. (ȗ)
otr. na rahlo dregati ali zbadati: s slamico bom bucal polža; bucati s prstom pod bradico
Pravopis
búcati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búcanje (ȗ) otr. |dregati, zbadati|: koga/kaj ~ polža s slamico
Celotno geslo Frazemi
grênki Frazemi s sestavino grênki:
požréti marsikatéro grênko
SSKJ²
jéžati -am nedov. (ẹ̄)
ekspr. zbadati, bosti: njegova brada jo je ježala
Pravopis
jéžati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jéžanje (ẹ́; ẹ̑) poud. |zbadati, bosti|: koga Njegova brada jo je ježala
Celotno geslo Etimološki
pháti phȃm in pšȅm nedov.
SSKJ²
píkati -am nedov. (ī ȋ)
1. z zasajanjem žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročati bolečino ali ogrožati zdravje: čebele so divje pikale; te kače pikajo / rdeče mravlje močno pikajo
2. z zasajanjem sesala v kožo povzročati boleč, srbeč občutek: bolhe so ga začele pikati; komarji so na večer pikali; soparno je in obadi pikajo
3. ekspr. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino; bosti: pesek ga je pikal v podplate; štrleča slama pika; trnje ga pika
4. pog. zbadati: pikati z buciko / pikati z besedami
// prizadevati, žaliti: žena ga pika, kadar le more; pogosto se pikata med seboj
5. ekspr. dajati odsekane, visoke glasove: po oknu so pikale kaplje / dež pika
● ekspr. kokoši pikajo zrnje zobljejo; ekspr. sonce močno pika žge; ekspr. iz zemlje že pika žito kali
    pikajóč -a -e:
    pikajoče žuželke
Celotno geslo Sprotni
pŕcati nedovršni glagol
    1. slengovsko dražiti, izzivati 
      1.1 slengovsko rahlo dražiti, zbadati z namenom vzpodbude  
Celotno geslo Kostelski
prebadati ► preˈbaːdat -an nedov.
Celotno geslo Etimološki
punktȋrati -am nedov. in dov.
SSKJ²
smícati -am nedov. (ī ȋ)
nar. vzhodnoštajersko zbadati, pikati: strnišče smica
    smícati se 
    smukati se: smical se je okoli matere
Prekmurski
smícati -am nedov. zbadati, bosti: Da igla nebi szmicala KAJ 1870, 157; Szmica sztrnyiscse, kak tren KAJ 1870, 131
Pleteršnik
sǫ́kati, -am, vb. impf. = bosti, zbadati, BlKr.-DSv.
Pleteršnik
sŕšati, -ím, vb. impf. die Haare sträuben, struppig sein, Rib.-Mik., C.; — s. na koga, jemandem zürnen, M.; = s. nad koga, Ravn.-Cig.; — = zbadati, DSv.
Celotno geslo Etimološki
svẹ́der -dra m
Število zadetkov: 45