Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
sêraf -a m (ȇ) rel. angel najvišjega reda: zbor serafov in kerubov
SSKJ
sinédrij -a m (ẹ́) zgod.  
  1. 1. pri starih Grkih zbor, skupščina, ki rešuje skupne zadeve: član sinedrija / zbor sinedrija
  2. 2. pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče, veliki zbor
SSKJ
skandírati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. izgovarjati, klicati kaj po zlogih, v ritmu: skandirali so gesla; Ti-to, Ti-to, je skandirala množica
  2. 2. lit. izgovarjati pesniško besedilo po zlogih in s shematičnimi poudarki: skandirati heksametre; učenci pesem skandirajo
    skandirajóč -a -e: skandirajoči zbor
    skandíran -a -o: skandirana pesem; skandirano geslo
SSKJ
sklépčen -čna -o prid. (ẹ̑) ki zlasti glede na vnaprej določen odstotek udeležencev lahko sprejema sklepe: odbor, občni zbor je sklepčen
● zastar. sklepčni govor sklepni govor
♦ jur. sklepčna sodba sodba, ki je logično utemeljena
SSKJ
sklícati sklíčem dov., sklícala in sklicála (í ȋ) 
  1. 1. izraziti željo, zahtevo
    1. a) po prisotnosti več ljudi na kakem mestu: predstojnik jih je sklical; sklicati vaščane; sklicati delegate na sestanek / sklicati odbor na izredno sejo / sklicati posadko k orožju
    2. b) z glagolskim samostalnikom po kaki dejavnosti, pri kateri je prisotnih več ljudi: predsednik skliče sejo; sklicati posvetovanje, sestanek, zbor volivcev
  2. 2. star. priklicati: komaj jo je sklical k oknu
  3. 3. star. zbuditi: mati ga je zgodaj sklicala; hitro vstani in še druge skliči / zakašljala je, da bi ga sklicala
    sklícan -a -o: sestanek bo sklican prihodnji teden
SSKJ
sóden -dna -o prid. (ọ́) 
  1. 1. nanašajoč se na sojenje: sodni običaji primitivnih ljudstev / sodna dvorana, palača / sodni akti, spisi / sodni organi
  2. 2. nanašajoč se na sodišče: sodna administracija, uprava / sodna odločba / sodna komisija / sodni pripravnik; nekdaj sodni pristav, svetnik / sodni okoliš / sodni zapori nekdaj zapori za priprte osumljence, obtožence
    ●     sodni dan ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. pohiti vendar, kaj misliš, da te bodo do sodnega dne čakali (zelo) dolgo; ekspr. tega do sodnega dne ne bom pozabil nikoli; knjiž., ekspr. po sodnem dnevu svetovne vojne po grozotah, razdejanju; star. Bog ga je poklical pred sodni stol umrl je
    ♦     jur. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre; sodni kolek kolek, s katerim se sodišču plačujejo takse; sodni nalog; sodni senat, zbor; sodni stroški stroški v zvezi s sodnim postopkom; sodna oblast; sodna obravnava, razprava; sodna poravnava poravnava pred sodiščem v postopku tožbe; med. sodna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem; zgod. sodni gospod v fevdalizmu zemljiški gospod s sodno oblastjo za svoje zemljiško gospostvo
    sódno prisl.: sodno preklicati; sodno overovljen podpis
SSKJ
sodníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sodnike:
  1. a) sodniški poklic; opravljati sodniške posle / sodniški izpit / sodniška obleka v nekaterih deželah službeno oblačilo sodnikov
    // imeti sodniško oblast sodno oblast
  2. b) sodniški zbor je tekmovalca diskvalificiral / sodniški stolp ob smučarski skakalnici
    ♦     šport. sodniška žoga pri nekaterih igrah z žogo žoga, ki jo sodnik ob prekinitvi igre vzame in jo po njej spet vrne igralcem
SSKJ
solíst -a m (ȋ) kdor igra, poje, pleše sam, ne skupaj z drugimi: nastaviti novega solista; solist in zbor; nastopiti kot solist / baletni, operni solist; instrumentalni, vokalni solist / koncert za violino in orkester (solist David Ojstrah)
● žarg., alp. ta plezalec je znan solist pleza sam
♦ gled. lutkar solist lutkar, ki igra lutkovno igro sam, lahko tudi z več lutkami hkrati
SSKJ
sólo -a m (ọ̑) 
  1. 1. del skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne skupaj z drugimi: igrati, peti svoj solo zelo doživeto; instrumentalni, tenorski solo; solo za klavir, violino
    // izvajanje, petje takega dela skladbe: pevčevi, trobentačevi soli so poslušalce navdušili / ekspr. poslušati slavčkov solo
  2. 2. muz. solist ali solistka: kantata za sole, zbor in orkester
  3. 3. ples, ki ga pleše kdo sam, ne v zboru ali skupaj s kom drugim: baletka je dobro odplesala svoj solo / mladoporočenca sta zaplesala prvi solo
  4. 4. igr. igra s kartami, ki jo igra kdo sam proti drugim igralcem: igrati, izgubiti, napovedati solo
    ●     žarg., šport. uspešen solo je zaključil z golom uspešno akcijo, ki jo je opravil sam
SSKJ
stólen -lna -o prid. (ọ̑) ki je pri sedežu škofije: stolna cerkev / stolni župnik
● star. stolno mesto glavno mesto
♦ rel. stolni dekan kanonik, za stopnjo nižji od prošta; (stolni) kapitelj zbor kanonikov stolne cerkve, določen za skupno bogoslužje in za svetovanje škofu; šol. stolna šola v srednjem veku višja šola pri sedežu škofije, namenjena šolanju duhovnikov
SSKJ
šíbek stil. šibák šíbka -o stil. -ó prid., šibkéjši (í ȃ í) 
  1. 1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek; šibek otrok, starec; ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek
    // ki ima majhno sposobnost prenašati duševne napore: moralno šibek človek; v sebi je dvomeč in šibek / šibek značaj
  2. 2. ki po splošni (telesni) razvitosti ne dosega navadne stopnje: šibek prsni koš; sesalec s šibkim zobovjem / biti šibke postave, rasti / šibke veje
  3. 3. ki dosega nizko stopnjo
    1. a) glede na delovanje ali dejavnost: šibek grelec, motor; šibka žarnica
    2. b) glede na učinek, posledico: šibek ogenj; šibek veter; sonce je še šibko
    3. c) glede na čutno zaznavnost: šibek glas; šibka svetloba
    4. č) glede na intenzivnost: šibka narodna zavest; šibko upanje / šibke možnosti za uspeh majhne; šibka volja
    5. d) glede na izrazne sposobnosti: šibek roman; šibek talent / izpovedno šibek
  4. 4. ki ne dosega zadovoljive stopnje
    1. a) glede na določen razpon: številčno šibek zbor; biti šibkega zdravja; šibko znanje / šibka vidljivost majhna; šibka zasedenost dvorane slaba
    2. b) glede na kak kriterij, normo, zahtevo: socialno šibki sloji; biti šibek v angleščini, matematiki
  5. 5. ki ima majhno mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: šibka država; šibka vojska / šibek vladar; šibka industrija
  6. 6. v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: rad pije šibek čaj; šibka kava; šibko vino
  7. 7. elektr., v zvezi šibki tok uporaba električne energije za prenos informacij in izdelava naprav, elementov, ki to omogočajo: tehnika šibkega toka / strokovnjak za šibki tok
    ●     ekspr. šibki spol ženske; ekspr. vsa stvar stoji na šibkih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi; redko do vasi je šibko uro hodá slabo
    ♦     lit. šibka cezura cezura za nepoudarjenim zlogom
    šíbko stil. šibkó prisl.: žarnica šibko sveti; kričal je vedno šibkeje; sam.: izkoriščali so vdove, sirote in šibke; skrb za socialno šibke
SSKJ
šólski -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na šolo
    1. a) šolski okoliš / šolski avtobus avtobus za prevoz učencev v šolo; šolski kabineti; šolski zvonec; šolska klop, tabla; šolska knjižnica, telovadnica; šolska poliklinika / šolski izlet; ustanoviti šolski pevski zbor; sodelovati na šolski proslavi; izdajati šolsko glasilo; letno šolsko poročilo / šolski pouk / šolski sluga nekdaj kdor opravlja pomožna, zlasti manjša oskrbniška dela na šoli
      // Slovenski šolski muzej
    2. b) šolski dnevi v letu; šolske počitnice / izvesti šolsko reformo / šolska izobrazba; osemletna šolska obveznost / šolske knjige učbeniki; kupiti zvezke in druge šolske potrebščine / šolska ura čas 45 minut; šolsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta; priložiti prošnji zadnje šolsko spričevalo / šolska ladja ladja za praktični pouk pomorstva, navtike; šolsko letalo letalo za praktični pouk letenja
      // šolska torba / šolski in predšolski otroci; šolska mladina
    3. c) prebeliti šolske hodnike; šolsko dvorišče
  2. 2. nav. slabš. ki ima togo, ustaljeno, navadno poenostavljeno obliko: šolsko pojmovanje sveta; ta razlaga je zelo šolska / njeno igranje, recitiranje je preveč šolsko
    ●     ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ta roman je šolski primer klasične zgradbe besedila nazoren, jasen, poučen; star. bil je njegov šolski tovariš sošolec; pog. drgniti šolske klopi hoditi v šolo; ekspr. poznata se že iz šolskih klopi iz let skupnega šolanja
    ♦     rel. šolska sestra redovnica reda, ki se ukvarja s poučevanjem verouka, strežbo bolnikov, vodenjem gospodinjstva v verskih zavodih; šol. šolski nadzornik kdor poklicno nadzoruje in usmerja učno in vzgojno delo šol; izpolniti šolsko obveznost končati osem let šolanja v osnovni šoli; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega znanja; voj. šolski naboj naboj brez smodnika in vžigalne kapice
    šólsko prisl.: njegove slike delujejo šolsko in prazno; problem so reševali preveč šolsko; spraševal ga je čisto po šolsko; šolsko pravilna pisava; sam.: žarg. danes pišemo matematično šolsko šolsko nalogo
SSKJ
števílčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na številke ali števila: upoštevati številčne podatke; številčni prikaz stanja; zapisati s številčnimi šiframi / številčna omejitev vpisa na univerzo; ugotoviti številčno stanje živine / številčna sestava komisije; določiti stvarem številčno razmerje / številčni znaki / kljub številčni majhnosti so se uveljavili; bali so se njihove številčne premoči
♦ mat. številčna vrednost vrednost kake številke na določenem mestu v številu; številčna vsota vsota vseh številk kakega števila; muz. številčna opera opera, sestavljena iz zaključenih glasbenih točk, navadno zaporedno oštevilčenih; šol. številčna ocena ocena, ki označuje učni uspeh s številko; teh. številčni kod
    števílčno prisl.: izobraženstvo številčno narašča; ta narod številčno upada; številčno močnejši sovražnik; čeprav je zbor številčno šibek, je glasovno zelo ubran
SSKJ
tamburáški -a -o (á) pridevnik od tamburaš: tamburaški zbor
SSKJ
tenoríst -a m (ȋ) kdor poje tenor: štirje tenoristi so zapustili zbor
SSKJ
tribunál -a m (ȃ) knjiž. sodišče: sedež tribunala / vojaški tribunal vojaško sodišče
// velika dvorana tribunala / tribunal ga je obsodil na smrt; tribunal sestavljajo trije sodniki sodni zbor; pren. tribunal kritikov
SSKJ
trobentáč -a m (á) kdor igra (na) trobento: trobentač trobi; poslušali so izvrstnega trobentača / bataljonski trobentač je zatrobil zbor
SSKJ
trobíti in tróbiti -im nedov. (ī ọ́) 
  1. 1. igrati na trobilo: zna peti, gosti in trobiti / trobiti na trobento
    // dajati zvočne signale s trobilom: lovec, pastir trobi; trobiti na rog / preh.: trobentač trobi zbor, umik; brezoseb. trobilo je konec alarma
    ♦     lov. trobiti halali dajati znak z rogom pri večjem lovu s konji in psi, da je divjad uplenjena
  2. 2. s pihanjem v ozek, cevast predmet skozi ustrezno oblikovane ustnice povzročati močne, doneče glasove: naučiti se trobiti; trobiti s trobento; glasno trobiti / trobiti na rog, v rog
  3. 3. dajati močne, doneče glasove: parnik trobi / rogovi, trobente trobijo
    // oglašati se s takimi glasovi: slon trobi
  4. 4. dajati signale s hupo: nasproti vozeči vozniki so mu trobili / avtomobili so trobili vsevprek
  5. 5. preh., slabš. glasno, vsiljivo širiti, razširjati: trobiti laži; tega ni treba trobiti po mestu; ne verjemi vsemu, kar trobi propaganda
    // kar naprej govoriti, ponavljati: nehajte že trobiti eno in isto; od vseh strani nam trobijo, naj potrpimo
    ●     ekspr. v isti rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati
    trobèč -éča -e: trobeči lovci; trobeča godba
SSKJ
tróglásen -sna -o prid. (ọ̑-ā) muz. komponiran za tri glasove: troglasne pesmi / troglasni zbor
    tróglásno prisl.: troglasno peti
SSKJ
ubráti ubêrem dov., stil. uberó; ubrál (á é) 
  1. 1. narediti, da kaj s čim drugim sestavlja
    1. a) urejeno, prijetno celoto: ubrati barve pohištva; ubrati glasove pevcev / omizje je ubral v pevski zbor
    2. b) logično urejeno celoto: govor oseb je dramatik ubral z njihovim značajem; njegova igra se ni ubrala z igro ostalih / knjiž. zbirala sta podatke in jih ubrala v celoto združila
      // star. uglasiti: ubral je razglašene strune na citrah; ubrati zvonove
  2. 2. ekspr. začeti igrati, peti: pevke so ubrale prvo kitico pesmi; harmonikar je ubral nov valček / ubrati strune kitare začeti igrati na kitaro
  3. 3. ekspr., navadno v zvezi s pot, smer iti, oditi kod: ubrali so najbližjo pot v dolino; ubrali so pot nad vasjo / letalo je ubralo pravo smer / ubral je pot k sošolcu šel, odšel
  4. 4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: ubral jo je kar po bližnjici; ubrati jo za vojaki; ubrati jo povprek / ubral jo je v tujino za kruhom
    // hitro oditi, steči: skočil je iz grma in jo ubral po stezi; ubrali smo jo v zavetje / ubrati jo v dir zdirjati
  5. 5. ekspr. začeti ravnati, delovati tako, kot nakazuje določilo: ubrati nove metode dela; moštvo je ubralo drugo taktiko; preiskovalci so ubrali napačno pot; ubrati pravo pot pri reševanju problema
  6. 6. star. izbrati: ubrali so pravi čas za setev; ubral si je daljšo pot do doma / ženo si je ubral v sosednji vasi
  7. 7. zastar. zgrabiti: ubral ga je za vrat in odvlekel od mize / pes ga je ubral za hlače
    ●     star. ubrati jadro skrajšati; star. ubrati krilo, zavese nabrati; ekspr. ubral je korak po godbi uravnal, uskladil; ekspr. preden je ubral pravi odgovor, je bilo že prepozno našel; ekspr. zdaj bomo ubrali druge strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; začeli bomo ravnati drugače; ekspr. rad ubere smešno struno rad se pošali, pove kaj smešnega
    ubráti se priti s kom pri kaki dejavnosti, ob skupnem bivanju v tak odnos, da ni medsebojnega nasprotovanja: igralska skupina se je dobro ubrala; ni se mogel ubrati z drugimi
    ubrán -a -o 
    1. 1. deležnik od ubrati: ubrani glasovi pevcev; nakit mora biti ubran z obleko; ubrane barve vzorca; ubrano petje, zvonjenje
    2. 2. katerega deli so v urejenem, zaželenem, lepem razmerju: ubrana celota; ubrana kompozicija / ubrana igra
    3. 3. knjiž. ki ima, izraža lastnosti, vsebino, kot jo določa dopolnilo: roman je epsko ubran / barve, ubrane na en sam ton; repertoar gledališča je ubran na eno samo temo; prisl.: ubrano peti; zbor zveni ubrano
Število zadetkov: 188