Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
otróški -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na otroke: otroški organizem; otroška domišljija; otroška lahkomiselnost, nagajivost, trma; otroško veselje / otroški govor, jezik / otroška doba; tu je preživel svoja otroška leta / otroške bolezni bolezni, ki se pojavijo zlasti v otroški dobi / pel je otroški zbor; razstava otroških risb / otroški čevlji; otroški voziček; otroške igrače, slikanice; otroška obleka, postelja, soba; otroško igrišče / otroški film / otroški dispanzer; otroški parlament predstavništvo učencev kake šole, šol kakega območja, ki na zborovanju zastopajo interese svojih vrstnikov; sestanek, zborovanje tega predstavništva; otroški vrtec ustanova za varstvo in vzgojo predšolskih otrok; otroški zdravnik; otroške jasli zlasti prva leta po 1945 ustanova za varstvo in vzgojo najmlajših otrok; otroška klinika; otroško varstvo / otroški dodatek dodatek, izplačan upravičenim zavarovancem za otroke
// nav. ekspr. tak kot pri otroku: mati je imela čisto otroški obraz; ima še otroško pisavo neizpisano, okorno
● 
ekspr. otroške bolezni mlade države začetne pomanjkljivosti, napake; nar. žena je v otroški postelji je pred kratkim rodila; ekspr. čudil se je takim besedam iz otroških ust besedam, ki jih je izrekel otrok
♦ 
gastr. otroški piškoti piškoti iz biskvitnega testa v obliki osmice; med. otroška paraliza virusna bolezen, navadno z ohromitvami
    otróško prisl.:
    otroško se veseliti; bil je otroško zaupljiv; sam.: nekaj otroškega je bilo na njenem obrazu
SSKJ²
parlamènt -ênta m (ȅ é)
1. zakonodajno, politično predstavniško telo enega ali dveh domov, sestavljeno iz predstavnikov političnih strank: parlament je sprejel nov zakon; razpustiti, sklicati parlament; člani parlamenta; debata v parlamentu / angleški, evropski parlament; Evropski parlament zakonodajni organ Evropske unije
2. pog. državni zbor: slovenski parlament
SSKJ²
pasijón -a m (ọ̑)
1. rel. opis Kristusovega trpljenja, smrti: brati pasijon
2. lit., zlasti v srednjem veku dramsko delo, ki predstavlja snov iz Kristusovega trpljenja, smrti: igrati, uprizoriti pasijon; moralitete in pasijoni / škofjeloški pasijon
// glasb. večja skladba nabožne vsebine za soliste, zbor in orkester: poslušati pasijon; Matevžev pasijon J. S. Bacha
SSKJ²
patènt -ênta m (ȅ é)
1. z zakonom zaščitena izključna pravica gospodarskega izkoriščanja novega izuma za določeno dobo: dobiti patent za nov stroj; zaščititi izum s patentom; zakon o patentih
 
pravn. prodati patent prenesti patent in patentne pravice s kupno pogodbo
// listina, s katero se daje izumitelju ta pravica: izdati patent; podpisati patent
2. zgod. zakon, listina, s katero je vladar podeljeval naslove, pravice, službe: razglasiti patent / februarski patent v stari Avstriji zakon, izdan 26. februarja 1861, s katerim je bil urejen državni zbor in njegove pristojnosti ter so bile dane deželne ustave; nevoljniški patent v fevdalizmu zakon, s katerim je Jožef II. leta 1782 odpravil nevoljništvo
3. pog. rob (oblačila) v patentnem vzorcu: plesti, sparati patent; patent pri jopi
● 
pog. torba s pokvarjenim patentom s pripravo za zapiranje
SSKJ²
pésem -smi ž (ẹ̑)
1. krajše literarno delo z ritmičnim besednim redom, s posebno glasovno ureditvijo, navadno z manjšim številom besed v vrstici: brati, deklamirati pesmi; pisati, star. zlagati pesmi; prevesti, uglasbiti pesem; romantična, satirična, tendenčna pesem; ciklus, zbirka pesmi; pesmi in pesnitve / ljubezenska pesem; ljudska pesem ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; umetna pesem katere oblika in vsebina je izraz zavestnega umetniškega hotenja določenega avtorja; pesmi za otroke / ekspr. Župančičeva pesem je polna žara Župančičeve pesmi, pesništvo
2. vokalna skladba z literarnim delom kot besedilom: peti, poslušati pesmi; borbena, vesela pesem; besedilo, melodija, refren pesmi / ekspr. oglasila se je, zadonela je pesem / zaigrati pesem na harmoniko; žvižgati (si) pesem / cerkvena pesem; partizanska, zborovska pesem
// izvajanje, petje take skladbe: to pesem moramo še izboljšati; zbor vadi novo pesem / v pesem se je mešal razposajen smeh
3. nav. ekspr., navadno s prilastkom določen skupek glasov, zvokov
a) s katerimi se oglaša kaka ptica, žuželka: prisluhnil je pesmi čričkov, grlic / škrjanček je drobil svojo pesem je pel / pesem slavca je utihnila
b) ki jih daje pojavljanje, gibanje, delovanje česa: pesem dežja, morja, vetra ga je pomirjala; pesem klopotcev, zvonov, žage / stroj je drdral svojo enolično pesem
● 
knjiž. pesem je ugasnila v njegovih očeh ni bil več vesel, radosten; ekspr. zdaj je to (delati) pesem to je zelo prijetno, lahko delo, opravilo; pog., ekspr. to je pa druga pesem stvar je drugačna, kakor je kazalo; pog., ekspr. kako se bo to končalo, je pa druga pesem izraža dvom, nezaupanje v tak konec česa, kot se kaže, napoveduje; pog., ekspr. zmeraj ista pesem zmeraj enako, neprimerno, nezaželeno govorjenje, ravnanje; pog., ekspr. vsi zaljubljenci pojejo isto pesem govorijo, ravnajo enako; knjiž., ekspr. labodja pesem pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo; ekspr. sekira je zapela gozdu mrtvaško pesem začeli so ga sekati; knjiž. vse to je še pesem prihodnosti se še ne bo kmalu uresničilo; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober
♦ 
etn. jurjevske pesmi; obredna pesem vsebinsko in melodično prirejena določenemu obredu; glasb. črnska duhovna pesem ljudska pesem z religiozno, svetopisemsko snovjo, nastala med črnci v Združenih državah Amerike; dvoglasna, večglasna pesem; lit. anakreontska pesem; domovinska pesem ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine; epska pesem ki vsebuje pripoved, zgodbo; izpovedna pesem; junaška pesem ljudska pesem, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; lirska pesem ki vsebuje izpoved; lirsko-epska pesem ki vsebuje izpoved v pripovedi; meditativna pesem; množična pesem zborovska, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; priložnostna pesem ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; pesem v enajstercih, svobodnem verzu; pesem v prozi zelo kratko (lirično) literarno delo
SSKJ²
péti2 pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ́ ó)
1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti si v tolažbo / na vasi so peli fantje / ne zna peti / ekspr. glasovi so peli zdaj milo, zdaj otožno
// preh. izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi pojejo ob bedenju pri mrliču; peti podoknice, uspavanko, žalostinko; navdušeno, ubrano, ekspr. od srca peti narodne pesmi; to pesem znajo prav peti samo domačini / tiho je pel (pesem) o ljubezni, svobodi; pren., pesn. nebo je pelo himno lepote poslavljajočemu se soncu
2. glasbeno se izražati z glasom: peti ob spremljavi klavirja; učiti se peti / peti po notah, star. iz not; not ne pozna, zato poje le po posluhu; peti nizko, visoko z nizkim, visokim glasom / peti alt, bas, sopran / ekspr. navadno poje junaške vloge besedila za te vloge / arijo iz opere poje znana solistka; vse pesmi bo zapel otroški zbor
// ukvarjati se, navadno poklicno, s petjem: poje pri zboru, kot solist; peti v operi; nehala je peti / pog. več let je pela na koru bila je cerkvena pevka
3. ekspr. izražati misli v vezani besedi: veliko je pel o bratstvu, ljubezni, soncu / ta pesnik poje zelo žalostno vsebina njegovih pesmi je žalostna
// star. pesniti: pel jim je v domačem jeziku / pel je nesmrtne pesmi / na tvojo lepoto zdaj pojem
4. ekspr. govoriti, pripovedovati: ti kar komu drugemu poj o tem, meni ni treba; nikar mi več ne poj; lepo poješ, vendar te ne bom poslušal; vedno poje eno in isto
5. oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju pojejo ptiči; slavček je pel vso noč; vsak večer posluša, kako pojejo črički, murni
6. ekspr. dajati, oddajati enakomerno ponavljajoče se zvoke: jeklo je pod udarci čudno pelo; strune, žice so pele / zvonovi so peli čez hribe in doline / motor je enakomerno pel brnel
// z oslabljenim pomenom izraža delovanje, dejanje sploh: poletje je in grablje pojejo; pile in žage pojejo ves dan / pisalni stroji so peli; telefon je pel vse dopoldne zvonil / puške in topovi so neutrudno peli
● 
ekspr. cepec v njegovih rokah ni več pel kakor nekdaj nič več ni mogel tako mlatiti, delati; nič več ni bil tako močen; ekspr. duša mu poje od sreče, veselja zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh vaseh zelo pojejo izgovarjajo besede, stavke tako, da je melodija izrazita; ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka, šiba je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. o tem poje neka stara pesem to je vsebina pesmi; ekspr. pri nas je v glavnem pela polenta smo jedli v glavnem polento; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; pog. radio mu poje od jutra do večera ga posluša; ekspr. kar naprej mu pojejo hvalo, slavo zelo ga hvalijo, slavijo; šalj. žena mu spet poje levite ga ošteva; pog. ob letu bo pel novo mašo bo postal duhovnik; ekspr. utegne ti huda, slaba, trda peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo
♦ 
glasb. dvoglasno, enoglasno peti; lov. divji petelin poje se oglaša z značilnim glasom v času parjenja
    pojóč -a -e:
    njen pojoči glas mu zelo ugaja; pojoči udarci kladiv; pojoča skupina mladih; prisl.: pojoče govoriti; glas se mu je pojoče spreminjal
    pét -a -o:
    pesem se je širila v peti obliki; med ljudstvom pete pesmi
     
    rel. peta maša maša, pri kateri se posamezna besedila pojejo
SSKJ²
pévec -vca m (ẹ́)
1. kdor poje: pevci so nenadoma utihnili / ekspr. zbor krilatih pevcev ptičev
// kdor zna peti, je nadarjen za petje: iščemo mlade pevce; že v srednji šoli je nastopal kot pevec / še on je začel peti, čeprav ni bil pevec
2. navadno s prilastkom kdor se (poklicno) ukvarja s petjem: poklic pevcev in igralcev je naporen / cerkveni, koncertni, operni, zborovski pevci; pevec popevk
3. star. pesnik: pevec balad in sonetov / ljudski pevec
♦ 
zool. labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus
SSKJ²
pevovódja -e tudi -a m (ọ̑)
kdor umetniško vodi, usmerja pevski zbor: bil je pevovodja in režiser; tečaj za pevovodje
SSKJ²
pevovódkinja -e ž (ọ̑)
ženska, ki umetniško vodi, usmerja pevski zbor: zbor vodi znana pevovodkinja
SSKJ²
pévski -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na pevce ali petje: rad je v pevski družbi / pevska nadarjenost / pevski in plesni vložki v predstavi / pevski zbor; pevska soba, vaja; ustanovili so pevsko društvo
 
glasb. pevski nastavek; pevska linija potek petja
2. zastar. pesniški: pevska umetnost; njegova pevska žila je kmalu usahnila
    pévsko prisl.:
    pevsko izšolati mlade pevce; pevsko nadarjeni ljudje
SSKJ²
pohódnik -a m (ọ̑)
kdor se ukvarja s hojo za rekreacijo: izkušen, navdušen pohodnik; med pohodniki priljubljen cilj; kolesarji, tekači in pohodniki / društvo pohodnikov; srečanje pohodnikov / rekreativni pohodnik
// udeleženec pohoda: pohodnike je v sončnem vremenu pot vodila po vinskih goricah; skupina, zbor pohodnikov z baklami; zbirališče pohodnikov na Triglav, Blegoš; avtobus z utrujenimi pohodniki / mladi pohodniki so prehodili pot Gubčeve brigade
// star. planinec, alpinist: bil je eden prvih triglavskih pohodnikov
SSKJ²
pojèzd -ézda m (ȅ ẹ́star.
1. ježa1biti utrujen od dolgega pojezda; popoldanski pojezd / tudi ob tretjem pojezdu okoli stebra ni sprožil loka
2. skupina jezdecev: na robu planjave so zagledali pojezd
♦ 
zgod. javni zbor v župi, na katerem je oskrbnik gospostva s spremstvom razsojal prepire, kaznoval prestopke, pobiral davke
SSKJ²
polnoštevílen -lna -o [pou̯noštevilənprid. (ȋ)
1. ki ima toliko oseb, kot je določeno: ekipa je polnoštevilna; polnoštevilna skupina
2. ki zajema vse osebe določene skupnosti: polnoštevilni zbor zaposlenih / publ. tako polnoštevilne udeležbe že dolgo ni bilo velike, množične
    polnoštevílno prisl.:
    akcije so se udeležili polnoštevilno; polnoštevilno zbrani odborniki
SSKJ²
pôlpoklícen -cna -o [pou̯poklicənprid. (ȏ-ȋ)
nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polpoklicni pevski zbor; polpoklicno gledališče
SSKJ²
pomutacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na čas po mutaciji: pomutacijska doba
 
glasb. pomutacijski zbor zbor iz glasov otrok, ki so že mutirali
SSKJ²
poprijémati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑)
1. izmenoma zlasti z rokami prijemati zaradi premikanja: pri obračanju avtomobila poprijemati volan; poprijemal je vrv in jo vlekel k sebi; poprijemal se je in hitro plezal
// prijemati, navadno močneje: poprijemati težek kovček
2. nav. ekspr. začenjati delati, pomagati delati, navadno bolj: povsod je moral poprijemati / poprijemati pri kuhanju
// začenjati, navadno za kom
a) peti: polagoma so tudi drugi poprijemali; zbor je ubrano poprijemal / vsi so poprijemali za njim
b) govoriti: hitro je poprijemala / seveda, seveda, je jecljaje poprijemal
● 
star. bolezen ga spet bolj poprijema njegova bolezen se slabša; star. glas včasih ponehuje, včasih poprijema narašča
    poprijémati se nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom
    izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: moral se je poprijemati učenja / poprijemati se gospodarstva
    poprijemáje :
    poprijemaje vleči vrv
SSKJ²
poveljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. opravljati vodilne, voditeljske funkcije v vojaški enoti ali ustrezni ustanovi: poveljevati bataljonu, četi; na desnem krilu je poveljeval novi poročnik / poveljevati trdnjavi
// opravljati vodilne, voditeljske funkcije v kaki enoti, skupini sploh: poveljevati mladinski delovni brigadi; poveljevati gasilski četi / poveljevati vesoljski ladji / ekspr. otrokom iz soseske je poveljeval naš najmlajši jim ukazoval, jih vodil
2. izrekati povelja: komandir je poveljeval glasno in razločno / dov. poročnik je poveljeval: na desno
 
voj. poveljevati zbor ukazati vojakom, naj se postavijo v zbor
    poveljujóč -a -e:
    dvignil se je iz rova, poveljujoč: juriš; knjiž. zmotili so ga poveljujoči materini klici ukazujoči
     
    voj. javil se je pri poveljujočem častniku častniku, ki poveljuje v enoti
SSKJ²
povzémati -am nedov. (ẹ̑)
1. na kratko navajati, podajati glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega: povzemati vsebino članka / letak povzema glavne misli okrožnice / publ. zaradi boljše obveščenosti podatke povzemajo ponovno navajajo
2. začenjati, navadno za kom
a) peti: nevede sta povzemala melodijo za njim; za solistom je povzemal pesem zbor
b) govoriti: hitro je povzemal za njim / povzemati besedo za govornikom
3. knjiž., v zvezi z iz ugotavljati, spoznavati: iz njegovih besed povzema, da ima precej težav; iz pogovora je povzemal, da je bolan sklepal
● 
knjiž. povzemati družbeno dejavnost znova začenjati; povzemati tuje vire sprejemati
♦ 
alp. povzemati vrv, žico vleči k sebi; mont. povzemati odstranjevati del rude, nabrekle glinaste kamnine zaradi povečanja odprtine odkopa, hodnika
    povzemajóč -a -e:
    povzemajoč pregled
SSKJ²
prèdmutacíjski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
glasb., v zvezi predmutacijski zbor zbor, sestavljen iz glasov otrok, ki še niso mutirali:
SSKJ²
predsédstvo -a s (ẹ̑)
1. organ iz navadno voljenih najvišjih funkcionarjev organizacije, telesa: predsedstvo bo zasedalo jutri; biti član predsedstva; predsednik predsedstva / predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije v socializmu kolegialni organ, ki predstavlja Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in opravlja druge z ustavo določene dolžnosti
2. prostor ali stavba tega organa: oglasite se na predsedstvu
3. navadno v zvezi delovno predsedstvo skupina ljudi, ki vodi sestanek ali sejo: občni zbor vodi delovno predsedstvo; izvoliti delovno predsedstvo / častno predsedstvo kongresa
● 
v času njegovega predsedstva ko je bil on predsednik; publ. včeraj je bila seja izvršnega sveta pod predsedstvom podpredsednika ki jo je vodil podpredsednik
Število zadetkov: 630