potém1 in potèm čas. prisl. (ẹ̑; ȅ)
1. Zdaj nimam časa, pridi ~; Malo ~ jih je srečal; Jedli so juho, ~ pečenko, nazadnje pecivo |za tem|
2. Dobro premisli, ~ odgovori; Najprej je obljubljal, ~ pa si je premislil
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Pravopis
réč -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ)
1. odvzeti komu osebne ~i; zavreči neuporabne ~i; knj. pog. urediti uradne ~i zadeve; poud.: delati zaradi malenkosti tako ~ |mnogo hrupa, vznemirjenja|; Njena prijateljica je krhka ~ |oseba|; Kako bo to naredil, je njegova ~ |stvar|; Štiri dni ni taka ~ |ni (tako) dolgo|; olepš. počenjati tiste ~i |spolno občevati|
2. poud. |izraža omalovaževanje, zadrego, zaskrbljenost|: Lepa ~, zdaj ga pa ni; Prava ~, če so kupili avto; Ti presneta ~, ti
1. odvzeti komu osebne ~i; zavreči neuporabne ~i; knj. pog. urediti uradne ~i zadeve; poud.: delati zaradi malenkosti tako ~ |mnogo hrupa, vznemirjenja|; Njena prijateljica je krhka ~ |oseba|; Kako bo to naredil, je njegova ~ |stvar|; Štiri dni ni taka ~ |ni (tako) dolgo|; olepš. počenjati tiste ~i |spolno občevati|
2. poud. |izraža omalovaževanje, zadrego, zaskrbljenost|: Lepa ~, zdaj ga pa ni; Prava ~, če so kupili avto; Ti presneta ~, ti
Pravopis
sàj člen. (ȁ) zadržk. Zakaj se zdaj razburjate? Saj sem rekel, da ne bo šlo; ~ je bilo veselo, vendar ne za vse; navez. Tega ji nikakor ne povej. -Pa ~ bo izvedela od drugih
Pravopis
samó4 člen. (ọ̑)
1. izvzem. Zanj je pomembno ~ delo; ~ en član; To ni ~ njeno; Nesreča se je zgodila ~ zato, ker niso bili previdni; poud. služba, ki si jo lahko ~ želiš |zelo dobra|; v zvezi s pa Oče gara, drugi pa ~ lenarijo
2. poudar.: ~ da ne izgubite volje |nikar ne|; ~ poglejte, kako je lepo |kar|; ~ še enkrat mi to stori |nikoli več mi tega ne stori|; z vpraš. zaim. ali prisl. ~ kaj si bodo mislili o nas; ~ kje bomo zdaj dobili zdravnika?; v zvezi s če Lahko se igrajo, ~ če ne bodo preveč glasni |vendar naj ne bodo preveč glasni|; ~ če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; v zvezi z da, če ~ da se ji ni kaj zgodilo; ~ če me ni izdal; ~ da boš priden; Če bi se ~ dalo kam skriti
1. izvzem. Zanj je pomembno ~ delo; ~ en član; To ni ~ njeno; Nesreča se je zgodila ~ zato, ker niso bili previdni; poud. služba, ki si jo lahko ~ želiš |zelo dobra|; v zvezi s pa Oče gara, drugi pa ~ lenarijo
2. poudar.: ~ da ne izgubite volje |nikar ne|; ~ poglejte, kako je lepo |kar|; ~ še enkrat mi to stori |nikoli več mi tega ne stori|; z vpraš. zaim. ali prisl. ~ kaj si bodo mislili o nas; ~ kje bomo zdaj dobili zdravnika?; v zvezi s če Lahko se igrajo, ~ če ne bodo preveč glasni |vendar naj ne bodo preveč glasni|; ~ če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; v zvezi z da, če ~ da se ji ni kaj zgodilo; ~ če me ni izdal; ~ da boš priden; Če bi se ~ dalo kam skriti
Pravopis
Pravopis
šelè2 tudi šèle člen. (ȅ; ȅ)
1. poudar. ~ otroci so dali njenemu življenju pravi smisel; poud. Že zdaj je razburjen, kako bo ~ ogorčen, ko bo vse izvedel |zelo|
2. sovseb. nik. Nimajo denarja niti za hrano, kaj ~ za obleko |sploh ne|
1. poudar. ~ otroci so dali njenemu življenju pravi smisel; poud. Že zdaj je razburjen, kako bo ~ ogorčen, ko bo vse izvedel |zelo|
2. sovseb. nik. Nimajo denarja niti za hrano, kaj ~ za obleko |sploh ne|
Pravopis
tá1 tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed.: m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv.: m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn.: m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑)
1. ~ hrast tukaj
2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena
3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija
tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče
tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečlov. Rimljani so tu ustanovili Emono: ~ je bila sprva predvsem vojaška naselbina
tó téga s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) Šušlja se ~ in ono; ~ me zelo preseneča; Celje je obstajalo že v antiki: ~ jasno kaže etimologija njegovega imena
1. ~ hrast tukaj
2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena
3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija
tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče
tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečlov. Rimljani so tu ustanovili Emono: ~ je bila sprva predvsem vojaška naselbina
tó téga s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) Šušlja se ~ in ono; ~ me zelo preseneča; Celje je obstajalo že v antiki: ~ jasno kaže etimologija njegovega imena
Pravopis
takísto kaz. nač. prisl. zaim. (ȋ) star.: Pomagal sem vam, zdaj pa ~ delate z menoj tako; Tudi drugi mislijo ~ kot mi prav tako, enako
Pravopis
takràt čas. prisl. (ȁ) Zaviral je, toda ~ je bilo že prepozno; ~ je bil še v vrtcu, zdaj pa že študira; ~ med vojno je bilo hudo; Vstopil je prav ~, ko so govorili o njem; Bil je začuden nad občutkom, ki ga do ~ še ni poznal; Od ~ ni imel več težav; v zvezi takrat in takrat rojen ~ ~ ~, tam in tam
takràt -- m, pojm. (ȁ) Prepad med ~ in danes se povečuje
takràt -- m, pojm. (ȁ) Prepad med ~ in danes se povečuje
Pravopis
tàm kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. (ȁ)
1. oddaljenosti ~ doli na polju; ~, kjer cesta zavije v hrib; Stal je na balkonu in od ~ opazoval otroke na igrišču; Padel je v jarek in ~ obležal
2. tu in ~ |ponekod|; poud. Nismo pazili na pot, zdaj smo pa ~ |izgubljeni, v zadregi|; prakt.sp. ~ pa ~ so se preživeli sošolci še shajali |poredko|; nar. Gremo ~ v gozd tja; star. Sem pa ~ je hodil ves nemiren tja
1. oddaljenosti ~ doli na polju; ~, kjer cesta zavije v hrib; Stal je na balkonu in od ~ opazoval otroke na igrišču; Padel je v jarek in ~ obležal
2. tu in ~ |ponekod|; poud. Nismo pazili na pot, zdaj smo pa ~ |izgubljeni, v zadregi|; prakt.sp. ~ pa ~ so se preživeli sošolci še shajali |poredko|; nar. Gremo ~ v gozd tja; star. Sem pa ~ je hodil ves nemiren tja
Pravopis
torej [poudarjeno tórej] prir. vez., v sklepalnem priredju Pozni smo, ~ moramo pohiteti; Zdaj je lepa priložnost, ~ začnite; Mislim, ~ sem; Tekma bo prvega, ~ v soboto to je
Pravopis
vídeti -im dvovid., nedov. -èč -éča; -en -ena; vídenje, star. vidévši (í ȋ) Gleda, pa ne ~i; videti koga/kaj ~ sosedo; ~ novi film; poud. Živega ga ne more ~ |Zelo ga sovraži|; dov.: Filma nisem videl; ~ razstavo; Videč, da ne bo odšla, je odnehal |ko je spoznal|; Zdaj bomo videli, kaj znaš |se bo pokazalo tvoje znanje|; Vidiš, kakšen si |izraža nejevoljo, nezadovoljstvo|; No, vidiš, saj gre |izraža spodbudo|; videti koga/kaj v kom/čem V njem ~ijo velikega pesnika |ga imajo za|; V novem poklicu ~i možnost za dober zaslužek; Od daleč sta ~ enaka |se zdita|; Rajši ~im, da greste |ljubše bi mi bilo|
vídeti se -im se (í ȋ) ~ ~ v ogledalu; Iz hotela se ~i morje; dov., poud. Jutri se ~iva |jutri pridem|
vídeti se -im se (í ȋ) ~ ~ v ogledalu; Iz hotela se ~i morje; dov., poud. Jutri se ~iva |jutri pridem|
Pravopis
vráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vráčanje (á ȃ; ȃ) komu/čemu koga/kaj ~ znancem obisk; ~ zločince tožniški državi; ~ izposojene knjige; ~ udarce; vračati koga/kaj ~ begunce na domove, v matično državo; ~ ovce k čredi
vráčati se -am se (á ȃ; ȃ) ~ ~ s sprehoda; ~ ~ z letalom; vračati se komu Ponesrečencu se ~a zavest; Bil si neprijazen, zdaj se ti pa ~a; vračati se k/h čemu ~ ~ k odprtim vprašanjem |ponovno obravnavati|
vráčati se -am se (á ȃ; ȃ) ~ ~ s sprehoda; ~ ~ z letalom; vračati se komu Ponesrečencu se ~a zavest; Bil si neprijazen, zdaj se ti pa ~a; vračati se k/h čemu ~ ~ k odprtim vprašanjem |ponovno obravnavati|
Pravopis
zacéliti -im in zacelíti in zacéliti -im dov. zacéljenje; drugo gl. celiti (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ rano z mazilom
zacéliti se -im se in zacelíti se -im se in zacéliti se -im se (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Razjeda se noče zaceliti; brezos. zaceliti se komu Še zdaj se mu ni zacelilo
zacéliti se -im se in zacelíti se -im se in zacéliti se -im se (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Razjeda se noče zaceliti; brezos. zaceliti se komu Še zdaj se mu ni zacelilo
Pravopis
zadôsti mer. prisl. (ó) Pridelajo ~ hrane; imeti vsega ~; ~ pameten, da razume; v medmetni rabi ~, zdaj pa nehajte
Pravopis
Pravopis
zlódej1 -a tudi zlódej -dja m z -em člov. (ọ̑; ọ̑)
1. olepš. ~ ga je premotil |hudič|; poud.: izogibati se takega ~a |zlobnega, hudobnega človeka|; Kaj pa delate takega ~a zaradi malenkosti |hrup, nemir|; Zdaj pa imamo ~a |neprijetnosti, težave|; Otroci vsega ~a privlečejo k hiši |veliko različnih reči|; Tega za ~a nikjer ne dobiš |prav nikjer|; Kaj za ~a iščete tod |kaj vendar|; Tega si pa za ~a ni mogel zapomniti |sploh, nikakor|
zlódejka -e ž, člov. (ọ̑) poud. |zlobna, hudobna ženska|
zlódejev -a -o tudi zlódjev -a -o (ọ̑; ọ̑) olepš. |hudičev|; poud.: ~ človek |zloben, hudoben|; ~ položaj |zelo neprijeten, težaven|
1. olepš. ~ ga je premotil |hudič|; poud.: izogibati se takega ~a |zlobnega, hudobnega človeka|; Kaj pa delate takega ~a zaradi malenkosti |hrup, nemir|; Zdaj pa imamo ~a |neprijetnosti, težave|; Otroci vsega ~a privlečejo k hiši |veliko različnih reči|; Tega za ~a nikjer ne dobiš |prav nikjer|; Kaj za ~a iščete tod |kaj vendar|; Tega si pa za ~a ni mogel zapomniti |sploh, nikakor|
zlódejka -e ž, člov. (ọ̑) poud. |zlobna, hudobna ženska|
zlódejev -a -o tudi zlódjev -a -o (ọ̑; ọ̑) olepš. |hudičev|; poud.: ~ človek |zloben, hudoben|; ~ položaj |zelo neprijeten, težaven|
Pravopis
žàl2 [-u̯] čustvov. člen. (ȁ) Naj odgovarja kdo drug, jaz, ~, zdaj nimam časa; Bal se je, da ga bodo odkrili. Žal so se slutnje uresničile
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 79
Dostopnost