Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
ker vez., v vzročnih odvisnih stavkih  za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: ker resnice ni smel povedati, je rajši molčal; ker ga je doma zeblo, je šel v kavarno; nanj sem se obrnil zato, ker vem, da je pošten / zdelo se jima je zelo zabavno, ker sta ušla od doma da
// ekspr., raba narašča za vzročno pojasnjevanje prej povedanega: skrb je odveč, ker delavci so zanesljivi kajti, zakaj, saj
SSKJ
nèbíten -tna -o prid. (ȅ-ī) knjiž. nebistven: med njihovimi stališči so le nebitni razločki / vse se mu je zdelo nebitno
SSKJ
nèdosegljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 
  1. 1. ki se ne da doseči: nedosegljiv predmet / nedosegljivi cilji; sreča se mu je zdela nedosegljiva
    ●     žarg. trenutno je nedosegljiv ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; ekspr. prva zbirka je že zdavnaj nedosegljiva razprodana
  2. 2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: njegovi prevodi so nedosegljivi / v opisovanju značajev je pisatelj nedosegljiv
    nèdosegljívo prisl.: vse se mu je zdelo nedosegljivo daleč
SSKJ
nèužíten -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī) ki ni užiten: neužitne dele živali uporabijo za gnojila; stara jed je neužitna / užitne in neužitne gobe
// ekspr. slab, nekvaliteten: neužitna povest; kar je skuhala, se mu je zdelo neužitno
● ekspr. to je neužiten človek zoprn
SSKJ
neznánskost -i ž (ȃ) knjiž., ekspr. lastnost, značilnost neznanskega: neznanskosti svojega hrepenenja ni mogel skriti / neznanskost dogajanja, odločitve / hrup je rasel v neznanskost neskončnost
● knjiž., ekspr. to, da se je poročila z morilcem svojega moža, se jim je zdelo neznanskost nerazumljivo dejstvo
SSKJ
norčeváti se -újem se nedov. (á ȗ) navadno v zvezi z iz navadno z besedami izražati neresen, nespoštljiv odnos do koga: norčevati se iz brata; norčuje se iz njega, star. z njim
// imeti neresen, nespoštljiv odnos do česa: s tem se norčuje iz njegove revščine; norčevati se iz vsega
● ekspr. zdelo se ji je, da se fant samo norčuje da se noče, ne želi poročiti z njo; ekspr. ali se norčuješ šališ
    norčujóč se -a -e: norčujoč se je odbil njegov predlog
SSKJ
pobáviti se -im se dov. (á ȃ) knjiž., redko krajši čas se ukvarjati s čim: popoldne se je pobavil s svojim konjičkom / zdelo se mu je vredno pobaviti se s tem vprašanjem
SSKJ
pregospôski -a -o prid. (ó) preveč gosposki: pregosposki je zanjo / stanovanje se mu je zdelo pregosposko
    pregospôsko prisl.: pregosposko opremljena soba
SSKJ
premalénkosten -tna -o prid. (ẹ́) ekspr. preveč malenkosten: to je premalenkosten spor / ta človek je premalenkosten; vse se mu je zdelo premalenkostno
SSKJ
prenizkôten -tna -o prid. (ó) nav. ekspr. preveč nizkoten: prenizkoten človek je, da bi se pogajali z njim / to se mu je zdelo prenizkotno
SSKJ
prenòr -ôra -o prid. (ȍ ó) pog., ekspr. preveč neumen, preveč nespameten: premlad in prenor je še / to se mu je zdelo prenoro
SSKJ
pretísniti -em dov. (í ȋ) zelo stisniti, navadno čez sredino: pretisniti korenino, žilo; vrv je ujetniku pretisnila roke; pretisniti se čez pas; po nesreči si je pretisnil prst / hlod ga je pretisnil čez prsi
● redko pretisniti zmes skozi sito pretlačiti
    pretísniti se ekspr.  s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: pretisniti se skozi luknjo / mirno se je pretisnila mimo njega
    pretísnjen -a -o: čez pas, v pasu pretisnjena ženska; zdelo se mu je, da ima vse prsi pretisnjene
SSKJ
prilóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar.  
  1. 1. ugoden, pravi: izbrati priložen čas za kako dejanje / išče priložno priliko, da bi prišel do denarja
  2. 2. primeren, ustrezen: nizek, temačen prostor ni priložen za tako delo / ta popevka je bila vojakom posebno priložna
    ♦     teh. priložno ravnilo ravnilo s kratko prečko na koncu, ki se položi ob rob risalne deske
    prilóžno prisl.: prav priložno se mu je zdelo vnovič prositi za dovoljenje
SSKJ
razjasnjevánje -a s (ȃ) glagolnik od razjasnjevati: razjasnjevanje dejstev, stališč / njegovo razjasnjevanje se nam ni zdelo verjetno
SSKJ
brezpomémben -bna -o prid. (ẹ̄) ki je brez pomembnosti, važnosti: brezpomemben dogodek; brezpomembne besede; govoriti o brezpomembnih stvareh; vse okoli njega se mu je zdelo brezpomembno / brezpomemben pisatelj; politično brezpomembna oseba
SSKJ
čustvováti -újem nedov. (á ȗ) doživljati čustva, čustveno vznemirjenost: vsakdo misli in čustvuje po svoje; zdelo se je, kot da tudi narava čustvuje z njim
// preh., knjiž. podoživljati kaj s čustvom: dejal je, da sveta ne moremo razumeti, ampak da ga lahko samo čustvujemo / so stvari, je čustvoval pri sebi, ki jih ni mogoče pozabiti
    čustvujóč -a -e: ti si razumski, jaz pa predvsem čustvujoč človek
SSKJ
dolgočásen -sna -o [u̯g] prid., dolgočásnejši (á ā) ki povzroča, ustvarja dolgočasje: dolgočasen članek, film; dolgočasen jesenski dan; ta kraj je dolgočasen; njegovo delo je zelo dolgočasno; življenje v mestu se mu je zdelo dolgočasno / dolgočasen človek / fant z dolgočasnim obrazom
    dolgočásno prisl.: dolgočasno govoriti / v povedni rabi bilo mu je dolgočasno
SSKJ
malôten -tna -o prid. (ó) zastar. malenkosten, majhen: to so le malotne napake; vse se mu je zdelo malotno in nepomembno / ljudje malotnega značaja
SSKJ
monotón -a -o prid. (ọ̑) ki poteka, se ponavlja brez sprememb, enoličen: monotono branje, govorjenje; petje se mu je zdelo monotono / monotono delo, življenje / monotona barva / monoton program prireditve / monotoni hoteli
♦ mat. monotona funkcija funkcija, ki nikjer ne narašča ali pada
    monotóno prisl.: monotono govoriti, peti; ura monotono tiktaka
SSKJ
mŕzličnost -i ž (ȓ) stanje, značilnost mrzličnega: v mrzličnosti se mu je kričanje zdelo kakor halucinacija / mrzličnost kretenj / kuharice so z mrzličnostjo pripravljale kosilo
Število zadetkov: 88