Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
domàč -áča -e prid. (ȁ á) 
  1. 1. nanašajoč se na dom 1:
    1. a) domači in sosedovi otroci; domača hiša; živel je v težkih domačih razmerah; biti pri kom kakor domač / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; domači praznik praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič
    2. b) domač pridelek; domača hrana, klobasa; domače vino / domača zdravila doma pripravljena zdravila, navadno iz zdravilnih rastlin, zelišč
    3. c) domača nega bolnikov; krava domače reje; domača vzgoja; domača zabava; domača dela, opravila / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; čevlji domačega dela ročnega
    4. č) kmetje so lahko sekali le za domače potrebe; pridelujejo za domačo rabo in še jim ostane za prodajo / domača halja halja za nošenje doma, v stanovanju; domača lekarna omarica z najnujnejšimi zdravili
  2. 2. nanašajoč se na ožjo ali širšo domovino: domači fantje; domači film; rad sem v domačem kraju; domači in tuji tekmovalci; nisem domač v tem kraju; domača industrija; domače novice; domača občina / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; domači kapital; domači turizem turizem, ki ne vključuje tujih, inozemskih turistov; domače tržišče tržišče znotraj države
    // ki je po izvoru od tam, kjer živi: priseljenci in domači prebivalci / domača rastlina
  3. 3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorstvom: divje in domače živali
  4. 4. krotek, nenapadalen: nikar se ne bojte, pes je čisto domač
  5. 5. navadno v povedni rabi ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi: že čez nekaj dni je postal domač; drugič je bila z njim čisto domača / gostje so se napravili domače
    // ki vzbuja občutek ugodja: majhen prostor je bolj domač kot velik
    ●     ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; iron. domači prijatelj ženin ljubimec; kar vstopi, nič nas ne motiš, saj si domač do tebe imamo skoraj tak odnos kot do člana družine; vrnil se je pod domačo streho domov; pesn. domače ognjišče dom, družina; ekspr. stopiti spet na domača tla vrniti se v domovino
    ♦     ekon. domače delo pod vodstvom podjetja organizirana proizvodnja za trg v zasebnih stanovanjih; etn. domače platno platno, ki je ročno tkano iz ročno predene preje; gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; šol. domači učitelj nekdaj učitelj, ki poučuje otroke bogatejših staršev na njihovem domu; domača naloga pismene obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; domače ali obvezno čtivo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
    domáče prisl.: prav domače se je vedla; po domače povedati preprosto, ne zapleteno; v domačem jeziku; biti po domače sprejet / Janez Kotar, po domače Maček
    ●     ekspr. tista proslava je bila — po domače rečeno — krokarija povedano brez olepšavanja; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti
    domáči -a -e sam.: vsi domači so mu pomrli člani družine; prinesi merico domačega! doma pridelanega vina; pog. navija za domače domače tekmovalce
SSKJ
lekárna -e ž (ȃ) 
  1. 1. zdravstvena ustanova, ki izdeluje, pripravlja, izdaja zdravila: kupiti zdravilo v lekarni; dežurna lekarna ki je odprta ponoči ali med prazniki
    // v nekaterih deželah prodajalna z istimi, podobnimi nalogami: imeti lekarno
    // poslopje, prostori te ustanove, prodajalne: prenoviti lekarno
  2. 2. navadno s prilastkom zbirka zdravil, potrebščin za prvo pomoč ali za preprosto zdravljenje: izpopolniti lekarno / domača, hišna, šolska lekarna; popotna, ročna lekarna / obesiti domačo lekarno na steno v kopalnici omarico z najnujnejšimi zdravili
SSKJ
prirôčen in priróčen -čna -o prid., prirôčnejši in priróčnejši (ō; ọ̄) 
  1. 1. ki po velikosti, obliki dobro ustreza svojemu namenu: v grmovju si je odrezal priročno palico; ta sekira je zelo priročna / časopis je dobil nov, priročnejši format
    // primeren, uporaben za kak namen sploh: energija morskih valov je velika, vendar ni posebno priročna za izkoriščanje / ta beseda je prav priročna, a ni domača
  2. 2. sposoben z lahkoto, brez spodrsljajev opravljati delo; pripraven: naredi to, da vidim, kako si priročen; pri vsakem delu je priročen
  3. 3. manjši in blizu kraja določene dejavnosti: priročna shramba; glavno in priročno skladišče / priročna knjižnica z najbolj uporabljanimi knjigami; priročna lekarna z najnujnejšimi zdravili
  4. 4. redko lahko, hitro dostopen: šola je zgrajena na priročnem kraju / ta trgovina mu je bolj priročna
  5. 5. pri vpreženi živini levi: priročni konj, vol
    ●     publ. moderna drama je temu režiserju zelo priročna je v skladu z njegovo usmerjenostjo, sposobnostmi; gasiti začetne požare s priročnimi sredstvi ki se dobijo na kraju samem
SSKJ
spodbújati -am tudi izpodbújati -am nedov. (ú) 
  1. 1. povzročati, da postane kdo (bolj) delaven, prizadeven: spodbujati igralce, tekmovalce; spodbujati otroke pri učenju; oče ga je spodbujal k delu; spodbujati z besedami, s klici, ploskanjem / kar pogumno, ga je spodbujal / spodbujala ga je misel na uspeh / spodbujal je vole, da bi hitreje stopali / z zdravili spodbujati delovanje srca
  2. 2. povzročati, da kaj (hitreje) nastaja, se (bolje) razvija: sredstva, ki spodbujajo rast rastlin / spodbujati ustanavljanje društev, krožkov / tak način nagrajevanja spodbuja produktivnost / spodbujati otrokovo domišljijo
    spodbujajóč tudi izpodbujajóč -a -e: dela zelo pridno, spodbujajoč tudi druge; spodbujajoče besede; spodbujajoče ploskanje; prisl.: spodbujajoče prikimavati
SSKJ
ténija -e ž (ẹ́) 
  1. 1. pri starih Grkih trak za glavo, lase: nadeti si tenijo / plesalke v tenijah in tančicah
  2. 2. med. trakulja: z zdravili odpravljati tenijo
SSKJ
vinjéta -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. majhna, preprosta okrasna risba, zlasti na začetku ali koncu besedila: narisati vinjeto; z vinjetami okrašena knjiga
  2. 2. nekdaj nalepka z majhno risbo in naslovom izdelovalca, trgovca: lepiti vinjete na stekleničke z zdravili
  3. 3. lit. dekadenčna, impresionistična črtica, zlasti Cankarjeva: pisati vinjete; zbirka vinjet / literarna vinjeta
SSKJ
vročína -e ž (ī) 
  1. 1. visoka temperatura v ozračju, prostoru, ki jo povzroča sonce ali kak drug vir toplote: vročina nastopi, se poleže, ponehuje, popušča; ekspr. vročina pritiska, žge; težko prenašati vročino; huda, neznosna, ekspr. neusmiljena, pasja, peklenska vročina; opoldanska, poletna vročina; suha, vlažna vročina / ekspr. v avtobusu bo vročina vroče
    // ekspr. trepetajoča vročina od vročine trepetajoč zrak
    // pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: bal se je hoditi po vročini; iti v vročini na morje
    // nav. ekspr. velika toplota: od nje se je širila vročina; peč kar puhti od vročine; poletno sonce razliva vročino / zaprli so okna, da ne bi vročina prihajala v sobo vroč zrak
  2. 2. občutek velike toplote zaradi večjega dotoka krvi v žile: vročina jo je obšla, ekspr. oblila, ko jih je zagledala; od groze sta ga spreletavala zdaj mraz, zdaj vročina; ekspr. vročina ji je šinila, udarila v glavo / imeti navale vročine
  3. 3. (telesna) temperatura nad 37° C: bolniku vročina pada, raste, ekspr. poskoči; otrok je dobil vročino; ima vročino in slabo se počuti; ekspr. zbijati vročino z zdravili; biti brez vročine; visoka vročina; bolnik z vročino / izmeriti komu vročino temperaturo
    ●     ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino
SSKJ
zahájkati -am dov. (ȃ) med narodnoosvobodilnim bojem  
  1. 1. med hajko zapraviti, izgubiti: bal se je, da ne bi zahajkal torbe z zdravili
  2. 2. med hajko zajeti, ujeti: Nemci so skoraj zahajkali četo
SSKJ
zastrupíti -ím dov., zastrúpil (ī í) 
  1. 1. povzročiti, da v organizem pride strup: zastrupiti otroka s pokvarjenimi zdravili; zastrupil se je z gobami in umrl / taka rana se rada zastrupi / bojni plini zastrupijo tudi živali
    // usmrtiti tako, da v organizem pride strup: zastrupiti jetnika; zastrupiti s plinom / zastrupiti podgane
  2. 2. narediti, povzročiti, da postane kaj strupeno: zastrupiti hrano, vodo / zastrupiti ozračje
  3. 3. ekspr. narediti, povzročiti, da dobi kdo zelo slabe, nezaželene lastnosti: zastrupiti koga s častihlepjem, pesimizmom
    // narediti, povzročiti, da postane kaj zelo težko, neprijetno: zastrupiti komu življenje z obrekovanjem / nesoglasja so zastrupila odnose med njimi
    ●     ekspr. zastrupiti koga s športom zelo ga navdušiti zanj
    zastrupíti se narediti samomor z zaužitjem strupa: ko je izvedel žalostno novico, se je zastrupil
    zastrupljèn -êna -o: biti zastrupljen s častihlepjem; zastrupljena rana; zastrupljena voda
SSKJ
zbíjati -am nedov. (í) 
  1. 1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani: zbijati deske, letve; zbijati podplate; zbijati bruna z lesenimi klini
    // na tak način delati, izdelovati: zbijati okvire, zaboje; v prostem času vedno kaj zbija
  2. 2. s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno: zbijati sneg, zemljo
  3. 3. s silo, močnimi udarci odstranjevati s česa: zbijati klobuke z glav / vihar zbija sadeže z dreves
  4. 4. ekspr. zniževati: zbijati vročino z zdravili / zbijati ceno
  5. 5. igr., šport. z metom krogle, čoka odstranjevati drugo kroglo, drugi čok: bližati in zbijati
    ●     ekspr. zbijati dovtipe, šale praviti, pripovedovati; ekspr. otroci zbijajo žogo na dvorišču igrajo nogomet; redko zbijati po vratih razbijati
    ♦     etn. zbijati kozo, svinjo otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; zbijati lonec otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; prim. izbijati
SSKJ
zbíti zbíjem dov., zbìl (í ȋ) 
  1. 1. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani: zbiti bruna, deske; zbiti z lesenimi klini, žeblji
    // na tak način narediti, izdelati: zbiti oder, okvir, splav; iz desk zbiti mizo
  2. 2. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno: zbiti ilovico za tla; zbiti sneg z lopato / dež je zbil zemljo
    // ekspr. narediti, da pride na določeno mesto veliko elementov česa: stavec je vrste preveč zbil / zbiti besedilo
  3. 3. s silo, močnimi udarci odstraniti s česa: zbiti komu klobuk z glave; s kamnom zbiti veverico z drevesa / ploha je zbila cvetje s kostanjev / z enim zamahom ga je zbil na tla podrl
    // ekspr. voznik je zbil kolesarja, pešca zadel in poškodoval
  4. 4. ekspr. znižati: zbiti vročino z zdravili / zbiti ceno
  5. 5. ekspr. zelo utruditi: dolga pot ga je zbila; človek se z napornim delom zbije
    ●     ekspr. fantje so ga zbili, da je obležal nezavesten pretepli; pog. zaletel se je in zbil avtomobil zelo poškodoval; ekspr. zbiti sovražnikovo letalo sestreliti; redko ljudi so zbili v živinske vagone stlačili, strpali; redko toča je zbila žito pobila
    ♦     igr., šport. zbiti nasprotnikovo kroglo z metom krogle jo odstraniti
    zbít -a -o: zbit sneg; članek se težko bere, ker je preveč zbit; hiša iz zbite ilovice; zbita zemlja; nahitro zbito ležišče; biti zbit od napornega dela, hoje
    ●     pog. zbit kot turška fana zelo
    ♦     agr. zbit klas, lat klas, lat, ki ima zrna razvrščena brez presledkov; obrt. zbita obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen z lesenimi žebljički; prim. izbiti
SSKJ
preskrbéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. biti uspešen v prizadevanju priti do česa: preskrbeti cvetje; preskrbeti komu delo, zaposlitev; vsem je preskrbel prenočišče; preskrbeti, kar je treba; preskrbeti si dovoljenje, vstopnice; preskrbeti si sadje za zimo / preskrbi nam vodnika; preskrbel si je človeka za spremstvo
  2. 2. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje; oskrbeti: preskrbeti koga z denarjem; preskrbeti se za pot s hrano
  3. 3. narediti, da se kdo sam preživlja, vzdržuje: otroke je že preskrbel / star. preskrbeti hčer dati, oddati v zakon
    ●     publ. prevod romana je preskrbel znani prevajalec roman je prevedel; zastar. ko je bil ranjen, so ga v lazaretu dobro preskrbeli oskrbeli; zastar. dobro si preskrbel zame poskrbel
    preskrbljèn -êna -o: vsi njegovi otroci so preskrbljeni; biti za zimo dobro preskrbljen s premogom; ambulanta je preskrbljena z zdravili; za razvedrilo gostov je preskrbljeno
SSKJ
nalépnica -e ž (ẹ̑) listek za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je nalepljen: nalepiti nalepnico na stekleničko z zdravili; zbirati nalepnice vžigaličnih škatlic / nalepnica z naslovom naročnika
♦ ptt listek s tiskano označbo načina odpošiljanja, ki se nalepi na pošiljko
SSKJ
obvezílo -a s (í) nav. mn. material za obvezovanje: pripraviti škatlo z obvezili in zdravili / obvezilo za rane
SSKJ
alopatíja -e ž (ȋ) med. zdravljenje z zdravili, katerih učinek je nasproten simptomom bolezni
SSKJ
fármakoterapíja -e ž (ȃ-ȋ) med. zdravljenje z zdravili
SSKJ
homeopatíja -e ž (ȋ) med. zdravljenje z zdravili, katerih učinek je podoben simptomom bolezni: bil je navdušen pristaš homeopatije
Število zadetkov: 17