Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
jêčmen -éna m (é ẹ́)
1. kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz enocvetnih klaskov, ali njeno seme: mlatiti, sejati, žeti ječmen; mleti, phati ječmen; pražiti ječmen za kavo / jari, ozimni ječmen
2. gnojno vnetje lojnic v veki: dela se mu ječmen; imeti ječmen
♦ agr. dvovrstni ječmen dvovrstnik; goli ječmen ki se pri mlačvi izlušči iz pleve; bot. mišji ječmen trava z resastimi klaski, ki raste na nerodovitnih tleh, Hordeum murinum; etn. žeti ječmen po ljudskem verovanju zdraviti ječmen (v veki) z izgovarjanjem besed »ječmen žanjem« in s posnemanjem kretenj pri žetvi
SSKJ²
jurišánt -a m (ā á)
med. žarg. bolnik s histeričnimi napadi, ki so podobni obnašanju pri jurišu: zdraviti jurišante
SSKJ²
káp2 -í ž (ȃ)
naglo prenehanje delovanja življenjsko pomembnih organov zaradi krvavitve ali zamašitve žile: zdraviti se zaradi kapi / kap ga je zadela / umreti za kapjo
● ekspr. kap me bo (zadela) od presenečenja zelo sem presenečen
♦ med. možganska kap naglo prenehanje delovanja možganov zaradi krvavitve ali zamašitve žil; srčna kap; vročinska kap
SSKJ²
kariózen -zna -o (ọ̑)
pridevnik od karies: zdraviti kariozne zobe; kariozna kost
SSKJ²
knájpati se -am se nedov. (ȃ)
med. utrjevati se, zdraviti se po metodi S. Kneippa: že dolga leta se knajpa; knajpati se dnevno
SSKJ²
kolítis -a m (ȋ)
med. vnetje debelega črevesa: zdraviti kolitis
SSKJ²
kórtikosteroíd -a m (ọ̑-ȋ) med.
hormon nadledvične žleze ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: zdraviti bolezen s kortikosteroidi; inhalacijski kortikosteroidi; injekcije, odmerki kortikosteroidov; uporaba kortikosteroidov
SSKJ²
kŕčnica -e ž (ȓ)
1. knjiž. krčna žila: zdraviti krčnice
2. nar. šentjanževka, šentjanževa roža: čaj iz krčnice
♦ bot. trajnica z rumenimi cveti in navadno prosojno pikastimi listi, Hypericum
SSKJ²
kurírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. zdraviti, negovati: kuriral ga je samo s čajem
SSKJ²
kvartána -e ž (ȃ)
med. malarija z napadi na štiri dni; četrtnica, četrtodnevnica: zdraviti kvartano
SSKJ²
léčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
star. zdraviti: lečiti bolnika; dolgo se je lečil v bolnišnici / lečiti jetiko, rano / lečiti rane, ki jih je povzročila vojna
    lečèč -éča -e:
    med. pacient je predložil napotnico lečečega zdravnika
SSKJ²
lišáj -a m (ȃ)
1. rastlina, sestavljena iz alge in glive, živečih v sožitju: po deblu raste lišaj; ostrgati z drevesa lišaj; razmnoževanje lišajev; mah in lišaj / drevesni lišaj
♦ bot. islandski lišaj zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, Cetraria islandica
2. vnetje kože, ki navadno povzroča srbenje: dobiti lišaj; zdraviti lišaj; lišaj na obrazu; mazilo zoper lišaj
SSKJ²
magnetízem -zma m (ī)
1. lastnost nekaterih teles, da privlačijo železo in nekatere druge kovine: odkriti magnetizem; uporaba magnetizma; pren., ekspr. njegov nenavadni osebni magnetizem; ta človek izžareva magnetizem voditelja
♦ fiz. zemeljski magnetizem magnetizem zemlje; navt. ladijski magnetizem ki ga dobi ladja pod vplivom zemeljskega magnetizma
// veda o pojavih, ki so v zvezi z magneti in magnetnim poljem: učbenik magnetizma
2. domnevna energija, ki jo izžarevajo ljudje in z njo povzročajo hipnotične pojave: z magnetizmom uspavati živali; zdraviti z magnetizmom / animalni magnetizem
SSKJ²
magnetizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. zdraviti z magnetizmom: magnetizirati bolnega človeka / skušal ga je omamiti in magnetizirati hipnotizirati
2. star. magnetiti: magnetiziral je jeklo
    magnetizíran -a -o:
    magnetiziran človek
SSKJ²
malárija1 -e ž (á)
bolezen z občasnimi napadi mrzlice: prenašati malarijo; zdraviti malarijo s kininom; oboleti za malarijo; povzročitelji malarije
♦ med. tropska malarija z nerednimi napadi in zelo hudim potekom; (malarija) kvartana z napadi na štiri dni; (malarija) terciana z napadi na tri dni
SSKJ²
masáža -e ž (ȃ)
mehanično delovanje na telo ali del telesa iz zdravilnih, kozmetičnih razlogov: pomagala je le masaža; zdraviti se z dietami in masažami / masaža lasišča, noge, obraza / ročna, športna masaža; stroj za masažo
SSKJ²
mazáški -a -o prid.(á)
nanašajoč se na mazače ali mazaštvo: mazaški splav; mazaško zdravilo / mazaški zdravnik / mazaške slike
    mazáško prisl.:
    mazaško zdraviti bolezen
SSKJ²
ménjati tudi menjáti -am, in ménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́)
1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjati kruh za cigarete; menjati večje stanovanje za manjše s centralno kurjavo; s prijateljem menjati znamke; ekspr. svojega poštenja ne bi hotel menjati za vse njegovo premoženje / menjala sta vlogi kar je delal, bil eden, dela, je drugi; dobro je menjal kar je pri menjavi dobil, je več vredno kot tisto, kar je dal / ali mi lahko menjate evro, sto evrov ali mi lahko za evro, sto evrov daste enakovredno vsoto kovancev, bankovcev manjše vrednosti; menjati dolarje, funte za evre, tolarje dati ali dobiti dolarje, funte za enakovredno, ustrezno vsoto evrov, tolarjev
2. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: menjati utrujene konje pri vozu; mehanik je menjal olje v avtomobilu / menjati izrabljene dele z novimi nadomestiti; živali menjajo dlako dobijo drugo, drugačno; med vožnjo je večkrat menjal luči prižgal druge, drugačne; menjati perilo preobleči se; menjati seme uporabiti za setev seme druge, drugačne sorte
// napraviti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je menjal oba slabša igralca; v slabem podjetju se delavci hitro menjajo; straža se je menjala vsaki dve uri
3. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjati bivališče, skrivališče; menjala sta sedeža / ob novem letu je menjal podjetje šel v službo k drugemu podjetju; menjati poklic začeti opravljati drug poklic; menjati službo iti v službo drugam; menjal je zdravnika, toda tudi novi ni mogel narediti čudeža začel se je zdraviti, zdravi se pri drugem zdravniku
4. napraviti, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: človek z delom menja naravo in sebe; po porazu je menjal prepričanje; ladja je menjala smer; temperatura, veter se lahko hitro menja
● ekspr. težko je živel, pa ne bi menjal (z nikomer) ne bi hotel postati, biti kdo drug; posestvo je že večkrat menjalo lastnika postalo last drugega; menjati pogovor, temo začeti govoriti o čem drugem; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
♦ avt. menjati prestavo narediti, da postane položaj zobnikov v menjalniku drugačen; jezikosl. menjati končnice pri glagolu; med. menjati glas mutirati; šah. šahista sta menjala trdnjavi drug drugemu izločila trdnjavo iz igre; voj. menjati korak premakniti dvakrat zapovrstjo isto nogo naprej, da se korakanje uskladi
    ménjati se tudi menjáti se, in ménjati se nedov. in dov., s prislovnim določilom
    izraža, da pojavi, predmeti so, se pojavljajo drug za drugim; menjavati se: na tem območju se menjata apnenec in lapor; v življenju se menjata smeh in jok, up in obup
    menjáje :
    dajal je denar menjaje zdaj enemu, zdaj drugemu; nosili so ga menjaje; menjaje (se) delati, stražiti
    menjajóč -a -e:
    pogosto menjajoči se gostje; menjajoča se sreča
SSKJ²
migréna -e ž (ẹ̑)
bolezen z napadi hudega glavobola, navadno v eni polovici glave: imeti, zdraviti migreno; zdravila proti migreni
SSKJ²
mikóza -e ž (ọ̑)
agr., med., vet. bolezen, ki jo povzročajo glivice: zdraviti mikozo
Število zadetkov: 291