Zadetki iskanja
Prekmurski
rás -a m rast: Sztálno zdrávje, mocsen rász, Kaksté te bátrivi BRM 1823, 235; Hercegovinan-ci szo mocsni, viszikoga rásza AI 1875, 3
Prekmurski
rázumnost tudi rázimnost -i ž razumnost, pametnost: zdrávje, rázimnoſzt i drüga dugoványa KŠ 1754, 166; Od Bôga velika miloſzt, Stero moli ta rázumnoſzt BRM 1823, 25; i rázumnoſzt ti rázumni zavr'zem KŠ 1771, 491; Dáj nam pravicsno rázumnoſzt BKM 1789, 146; naj ſze napunite ſzpoznanyem vu vſzoj rázumnoſzti KŠ 1771, 603
Prekmurski
slǜžiti -im nedov.
1. služiti, opravljati delo za koga, pri kom: ka je cslovik gotov vszáksemi ſzlü'ziti KŠ 1771, 444; ga opitaj, z-kem bi nyemi mogao szlü'siti KOJ 1845, 30; ne máras, ka me je moja ſzeſztra nihála ſzlü'zit KŠ 1771, 205; Trnkina sze je szlü'sit odprávlala KOJ 1845, 45; i opáſzani ſzlü'zi mi KŠ 1771, 228; naſſe roditele .. nyim ſzlü'zimo KŠ 1754, 29; goſzpodár preidoucsi ſzlü'zo bode nyim KŠ 1771, 213; Medszebno va szlü'zila edendrügomi KAJ 1870, 37; Cslovecſi ſzin je nei prisal, nego dabi on ſzlüso SM 1747, 13; Drüge gmajne ſzam ſzlejkao, da bi vám ſzlü'zo KŠ 1771, 547; naſſe ſztareiſſe, kaibi nyim ſzlüſili TF 1715, 15; Cslovecſi ſzin, kaibi nyim ſzlüſili TF 1715, 15; Cslovecſi ſzin, kaibi nyemi ſzlüſili SM 1747, 13; ak bi mi ſzlü'zili ſztolom KŠ 1771, 357; Naj mi naſſe roditele .. nyim ſzlü'zimo KŠ 1754, 33; naj nyemi ſzlü'zijo KŠ 1771, 66; Mártha je ſzlü'zila KŠ 1771, 306; Károl je ednoga ſziromáka ſzlü'so KM 1790, 50; Kriſtina je ednoga Goſzpouda ſzlü'ſila KM 1790, 40; i nikomi ſzmo nej ſzlü'zili nigdár KŠ 1771, 293
2. navadno v zvezi slüžiti Bogu živeti, delati nravno dobro: naj te morem tebi ſzlü'ziti KŠ 1754, 229; Da te bomo mogli ſzlüſiti mi eti BKM 1789, 180; Geto ſzo nej znali Bougi ſzlü'ziti BKM 1789, 180; Kakda jákoszti i szvetsztvi szlü'ziti KAJ 1848, 7; da tebi verno ſzlü'zim KŠ 1754, 233; Bougi, komi ſzlü'zim KŠ 1771, 646; Sz. Dühá .. i nyemi ſzlü'zis KŠ 1754, 9b; Csi ga ne ſzlü'zimo tak, kak je ſzám zapovedau KŠ 1754, 12; da mi vecs ne ſzlü'zimo grejhi KŠ 1771, 459; Da mi vſzi tebi ſzlü'zimo BKM 1789, 131; Naj vecs grêhi neſzlü'zimo BRM 1823, 3; Kteri na zemli ſzlü'zite Jezusa BKM 1789, 153; ar te perve tri proſnye ſzlüſio Bougi TF 1715, 26; pred ſztolczem Bosjim i ſzlüſio nyemi SM 1747, 31; Jezusa lübijo i nyemi ſzlü'zijo KŠ 1754, 220; Bolvan .. ſtero lidjé tak, liki Bogá ſzlü'zijo KŠ 1754, 9; Ki pri oltári ſzlü'zijo, zoltára táo májo KŠ 1771, 506; Boug .. Angyele, naj nyemi ſzlü'sijo KMK 1780, 10; Bogá .. i nyemi ſzamomi ſzlü'zi KŠ 1754, 149; Vſzigdár z-vörnim ſzrczom ſzlü'zimo nyega BKM 1789, 204; Edenvſzáki, takſzi 'znyim ſzlü'zte KŠ 1771, 711; Szlü'zte Goszpodni TA 1848, 3; Bomo ga Na veke ſzlü'zili BKM 1789, 18; kaibi jaſz nyemi ſzlüſo TF 1715, 23; Da bi jaſz nyemi ſzlü'zo KŠ 1754, 98; Da bi mi nyemi ſzlü'zili KŠ 1754, 119; cslovik naj li Bougi ſzlü'zi KŠ 1754, 189; Düjh Szvéti .. naj tebi z-csisztim ſzrczom ſzlü'ſimo KM 1783, 50; Naj nej li ſzamo nazoucsi ſzlü'zite, nego liki ſzlugi Kriſztuſovi KŠ 1771, 586; Tebé naj ſzlü'zijo KŠ 1754, 247; Krisztus, jeli ſzi nyemi ſzamomi ſzlü'zo KŠ 1754, 10a; Doszta ſzi 'se ſzpála, i vrági ſzlü'ſila KM 1783, 254; Csi ſzi Z-lübézni meni ſzlü'sila SŠ 1796, 15; i ſteromi je ſzlü'zo Adam KŠ 1754, 9b; Ki ſzlü'zili ſzo ſztvorjenyej ráj, liki ſztvoriteli KŠ 1771, 449
3. biti uporaben, koristen: I ne dr'zi ſze kglávi, zſtere vſze tejlo po ſzklepaj i vküp zvézanyi ſzlü'zi KŠ 1771, 607; Vsze szlü'zi tejli na dobro BKM 1789, 15; Pirušleki mreno májo štera za letanje slüži AI 1878, 7; Dobro zdrávje nyim je ſztálno ſzlü'ſilo KM 1796, 6; sztári mertüki szo nam dugo szlü'zili AI 1875, kaz. br. 6; kaj ſzo potrejbcsini mojoj ete moje roké ſzlü'zile KŠ 1771, 406; csi 4.) bli'znyemi na haſzek ſzlü'zi KŠ 1754, 18; Odvrni, kaj na kvár ſzlü'si SŠ 1796, 3
4. biti koristen, dober: csi mi na dobro ſzlüſi, nai trpim vteili mojem SM 1747, 71; Vſze mi ſzlü'zi na lá'zenſztvo BRM 1823, 10; Ona znaménya, stera szo na rejcsi na razlocsávanye szlü'sijo KOJ 1833, 8; Eto pa vám vſze na ſzvedouſztvo bode ſzlü'zilo KŠ 1771, 242; Je pa dönok prepovejdana teda, gda bi ſzlü'zila tomi nemocsnomi vu vöri na ſzpáko KŠ 1771, 504; ali szrecsa da ednomi da tomi drügomi szlü'zila AI 1875, kaz. br. 3
5. obhajati, prirejati: Prepovejdane dni goſztüvanya ne ſzlü'si KM 1790, 111
slǜžiti se -im se živeti, delati nravno dobro: vſzak Cslovik more dobro znati, kak ſze Bogu ſzlusi SM 1747, 89
slüžéči -a -e služeč: Szlü'zécsi Goſzpodni zevſzov poniznoſztyov KŠ 1771, 405; Plotnyekov Jancsi na Vogrszkom szlü'sécsi je veliko zakaczao KOJ 1845, 50; ſtera je zmolitvami ſzlü'zévsa noucs i dén KŠ 1771, 17; najſao je ednoga z-ſzebom ſzlü'zécsega KŠ 1771, 60; Vu gyedrnoſzti ne bojdte manyi, Goſzpodni ſzlü'zécsi KŠ 1771, 476; i tebi vu méri ſzlü'sécsi pokoj zadobimo KM 1783, 126; Bilé ſzo pa tam 'zene, ſtere ſzo naſzledüvale Jezuſa, ſzlü'zécse nyemi KŠ 1771, 96; Nej ſze je trbelo i tebi ſzmilüvati na ſztebom vrét ſzlü'zécsim tiváriſom tvojim KŠ 1771, 61; Te ſztáre 'zene nej vnogomi vini ſzlü'zécse KŠ 1771, 658
slüžéči -a -e sam. služeči: Cséſzt vſzej Bougi ſzlü'zécſih BKM 1789, 8b; I zacne biti te ſzebom ſzlü'zécse KŠ 1771, 83
slǘženi -a -o opravljan, darovan: Mese za Deáka tüdi bodo szlü'zene AIP 1876, br. 2, 1
1. služiti, opravljati delo za koga, pri kom: ka je cslovik gotov vszáksemi ſzlü'ziti KŠ 1771, 444; ga opitaj, z-kem bi nyemi mogao szlü'siti KOJ 1845, 30; ne máras, ka me je moja ſzeſztra nihála ſzlü'zit KŠ 1771, 205; Trnkina sze je szlü'sit odprávlala KOJ 1845, 45; i opáſzani ſzlü'zi mi KŠ 1771, 228; naſſe roditele .. nyim ſzlü'zimo KŠ 1754, 29; goſzpodár preidoucsi ſzlü'zo bode nyim KŠ 1771, 213; Medszebno va szlü'zila edendrügomi KAJ 1870, 37; Cslovecſi ſzin je nei prisal, nego dabi on ſzlüso SM 1747, 13; Drüge gmajne ſzam ſzlejkao, da bi vám ſzlü'zo KŠ 1771, 547; naſſe ſztareiſſe, kaibi nyim ſzlüſili TF 1715, 15; Cslovecſi ſzin, kaibi nyim ſzlüſili TF 1715, 15; Cslovecſi ſzin, kaibi nyemi ſzlüſili SM 1747, 13; ak bi mi ſzlü'zili ſztolom KŠ 1771, 357; Naj mi naſſe roditele .. nyim ſzlü'zimo KŠ 1754, 33; naj nyemi ſzlü'zijo KŠ 1771, 66; Mártha je ſzlü'zila KŠ 1771, 306; Károl je ednoga ſziromáka ſzlü'so KM 1790, 50; Kriſtina je ednoga Goſzpouda ſzlü'ſila KM 1790, 40; i nikomi ſzmo nej ſzlü'zili nigdár KŠ 1771, 293
2. navadno v zvezi slüžiti Bogu živeti, delati nravno dobro: naj te morem tebi ſzlü'ziti KŠ 1754, 229; Da te bomo mogli ſzlüſiti mi eti BKM 1789, 180; Geto ſzo nej znali Bougi ſzlü'ziti BKM 1789, 180; Kakda jákoszti i szvetsztvi szlü'ziti KAJ 1848, 7; da tebi verno ſzlü'zim KŠ 1754, 233; Bougi, komi ſzlü'zim KŠ 1771, 646; Sz. Dühá .. i nyemi ſzlü'zis KŠ 1754, 9b; Csi ga ne ſzlü'zimo tak, kak je ſzám zapovedau KŠ 1754, 12; da mi vecs ne ſzlü'zimo grejhi KŠ 1771, 459; Da mi vſzi tebi ſzlü'zimo BKM 1789, 131; Naj vecs grêhi neſzlü'zimo BRM 1823, 3; Kteri na zemli ſzlü'zite Jezusa BKM 1789, 153; ar te perve tri proſnye ſzlüſio Bougi TF 1715, 26; pred ſztolczem Bosjim i ſzlüſio nyemi SM 1747, 31; Jezusa lübijo i nyemi ſzlü'zijo KŠ 1754, 220; Bolvan .. ſtero lidjé tak, liki Bogá ſzlü'zijo KŠ 1754, 9; Ki pri oltári ſzlü'zijo, zoltára táo májo KŠ 1771, 506; Boug .. Angyele, naj nyemi ſzlü'sijo KMK 1780, 10; Bogá .. i nyemi ſzamomi ſzlü'zi KŠ 1754, 149; Vſzigdár z-vörnim ſzrczom ſzlü'zimo nyega BKM 1789, 204; Edenvſzáki, takſzi 'znyim ſzlü'zte KŠ 1771, 711; Szlü'zte Goszpodni TA 1848, 3; Bomo ga Na veke ſzlü'zili BKM 1789, 18; kaibi jaſz nyemi ſzlüſo TF 1715, 23; Da bi jaſz nyemi ſzlü'zo KŠ 1754, 98; Da bi mi nyemi ſzlü'zili KŠ 1754, 119; cslovik naj li Bougi ſzlü'zi KŠ 1754, 189; Düjh Szvéti .. naj tebi z-csisztim ſzrczom ſzlü'ſimo KM 1783, 50; Naj nej li ſzamo nazoucsi ſzlü'zite, nego liki ſzlugi Kriſztuſovi KŠ 1771, 586; Tebé naj ſzlü'zijo KŠ 1754, 247; Krisztus, jeli ſzi nyemi ſzamomi ſzlü'zo KŠ 1754, 10a; Doszta ſzi 'se ſzpála, i vrági ſzlü'ſila KM 1783, 254; Csi ſzi Z-lübézni meni ſzlü'sila SŠ 1796, 15; i ſteromi je ſzlü'zo Adam KŠ 1754, 9b; Ki ſzlü'zili ſzo ſztvorjenyej ráj, liki ſztvoriteli KŠ 1771, 449
3. biti uporaben, koristen: I ne dr'zi ſze kglávi, zſtere vſze tejlo po ſzklepaj i vküp zvézanyi ſzlü'zi KŠ 1771, 607; Vsze szlü'zi tejli na dobro BKM 1789, 15; Pirušleki mreno májo štera za letanje slüži AI 1878, 7; Dobro zdrávje nyim je ſztálno ſzlü'ſilo KM 1796, 6; sztári mertüki szo nam dugo szlü'zili AI 1875, kaz. br. 6; kaj ſzo potrejbcsini mojoj ete moje roké ſzlü'zile KŠ 1771, 406; csi 4.) bli'znyemi na haſzek ſzlü'zi KŠ 1754, 18; Odvrni, kaj na kvár ſzlü'si SŠ 1796, 3
4. biti koristen, dober: csi mi na dobro ſzlüſi, nai trpim vteili mojem SM 1747, 71; Vſze mi ſzlü'zi na lá'zenſztvo BRM 1823, 10; Ona znaménya, stera szo na rejcsi na razlocsávanye szlü'sijo KOJ 1833, 8; Eto pa vám vſze na ſzvedouſztvo bode ſzlü'zilo KŠ 1771, 242; Je pa dönok prepovejdana teda, gda bi ſzlü'zila tomi nemocsnomi vu vöri na ſzpáko KŠ 1771, 504; ali szrecsa da ednomi da tomi drügomi szlü'zila AI 1875, kaz. br. 3
5. obhajati, prirejati: Prepovejdane dni goſztüvanya ne ſzlü'si KM 1790, 111
slǜžiti se -im se živeti, delati nravno dobro: vſzak Cslovik more dobro znati, kak ſze Bogu ſzlusi SM 1747, 89
slüžéči -a -e služeč: Szlü'zécsi Goſzpodni zevſzov poniznoſztyov KŠ 1771, 405; Plotnyekov Jancsi na Vogrszkom szlü'sécsi je veliko zakaczao KOJ 1845, 50; ſtera je zmolitvami ſzlü'zévsa noucs i dén KŠ 1771, 17; najſao je ednoga z-ſzebom ſzlü'zécsega KŠ 1771, 60; Vu gyedrnoſzti ne bojdte manyi, Goſzpodni ſzlü'zécsi KŠ 1771, 476; i tebi vu méri ſzlü'sécsi pokoj zadobimo KM 1783, 126; Bilé ſzo pa tam 'zene, ſtere ſzo naſzledüvale Jezuſa, ſzlü'zécse nyemi KŠ 1771, 96; Nej ſze je trbelo i tebi ſzmilüvati na ſztebom vrét ſzlü'zécsim tiváriſom tvojim KŠ 1771, 61; Te ſztáre 'zene nej vnogomi vini ſzlü'zécse KŠ 1771, 658
slüžéči -a -e sam. služeči: Cséſzt vſzej Bougi ſzlü'zécſih BKM 1789, 8b; I zacne biti te ſzebom ſzlü'zécse KŠ 1771, 83
slǘženi -a -o opravljan, darovan: Mese za Deáka tüdi bodo szlü'zene AIP 1876, br. 2, 1
Prekmurski
téjlo tudi téilo tudi télo -a s telo: Corpus Tejlo KMS 1780, A7b; tou je Telou moje TF 1715, 39; Kriſtuſſa právo Tejlo TF 1715, 43; da teilo naſſe nebode podáno SM 1747, 66; eto je moje tejlo KŠ 1754, 8B; tejlo tvoje ſzvetlo bode KŠ 1771, 19; Cſi je gli Boug grátao tejlo BKM 1789, 20; Naj tejlo tiho pocsiva SŠ 1796, 5; tou je tejlo z-mojga tejla SIZ 1807, 7; Nyegovo mrtvo tejlo je v-zláto skrinyo polóseno KOJ 1848, 5; Têlo sztvári je priglihno KAJ 1870, 10; njegovo telo AI 1878, 10; kákſaje naſſega Telá, zla volja TF 1715, 28; Ako bi pa gda znemocsnoſzti teila SM 1747, 52; návuk od Tejla gori ſztánejnya KŠ 1754, 6b; Poſzvejt tejla je okou KŠ 1771, 19; od Sziná Bo'sega Tejla oblecsenyá KMK 1780, 32; csonte mojega tejla KM 1783, 5; vzéo je edno rebro 's-nyegovoga tejla KM 1796, 6; Düsa naſa ſztejla vö preminé SŠ 1796, 8; ino tejlo z-mojga tejla SIZ 1807, 7; molitev za zdrávje têla TA 1848, 5; dusni ſzmo, nei teili SM 1747, 23; lejhko tejli vſzigdár prouti ſztánes KŠ 1754, 12 a; Vsza dobra dá düsi, têli KAJ 1848, 9; je meni Teilo i Duſſo dau TF 1715, 21; Düsso i telo ABC 1725, A5b; Teilo i Düsso nam je leipo daruval SM 1747, 86; naj i tejlo hránimo KŠ 1754, 28; ka ſzi nám zdravo tejlo dáo KŠ 1771, 837; Preporácsam ti tejlo moje KM 1783, 5; Ka je tejlo na ſzé vzéla BKM 1789, 20; vu tejlo je pa rázumno düso ſztvouro KM 1796, 4; preporácsam Tejlo pa zemli SŠ 1796, 6; kaiſzi mené na teili obarvau TF 1715, 46; da ſzmo mi vu teskom teili SM 1747, 66; Gori ſztánejo vtejli KŠ 1754, 271; i ſzpoznala je na tejli KŠ 1771, 116; Oprvics vſzvojem tejli BKM 1789, 18; V-etom tejli vſzi gori ſztánemo SŠ 1796, 8; V-têli nasem sze oznáva BRM 1823, 1; Na téli teško lazi (pirušlek) AI 1878, 7; Vörjem teilom gori vſztánenye TF 1715, 23; dabi z-teilom mogel vſivati SM 1747, 54; i pred tvojim tejlom ſze ne ſzkrivaj KŠ 1754, 169; gda bi za drügim tejlom sla KŠ 1771, 758; Rejcs je ztejlom poſztánola BKM 1789, 26; o'zivi i vaſſa mrtva tejla KŠ 1754, 138; se tela nature razdelijo AI 1878, 4; lidjé ſzvojimi Tejlami gori ſztánejo KMK 1780, 22
Pleteršnik
tŕdən, -dna, adj. 1) fest; trden most, voz; trdno delo, solide Arbeit; trdna roka; trdno stati, se držati; trdno zdravje, življenje; on je še trden, er ist noch rüstig, bei Kräften; — trdna volja, vera; trden sklep, trdno upati, zuversichtlich hoffen; trden spanec, tiefer Schlaf; trdno spati; — trdna plača, fixer Gehalt, DZ.; — trden kmet, ein wohlhabender Bauer; — sicher: na trdno postaviti dogodek, den Thatbestand herstellen, Cig.; nič trdnega (nichts Bestimmtes) ne vemo, Navr. (Let.); za trdno vedeti, bestimmt, positiv wissen; za trdno obljubiti; za trdno prepovedati, ausdrücklich verbieten, Cig.; za trdno, definitiv, Cig. (T.); za trdno imenovati, definitiv ernennen, DZ.; dejati v začasni ali trdni pokoj, quiescieren oder pensionieren, DZkr.; — 2) geizig, Fr.-C.
Pleteršnik
zakǫ́pati 2., -pam, -pljem, vb. pf. durch das Baden verbringen, verbaden: z. premoženje, zdravje, Cig.; z. život, Npes.-Vraz.
Pleteršnik
zaplę́sati, -šem, vb. pf. 1) zu tanzen anfangen, an-, auftanzen; — 2) vertanzen; zdravje, poštenje z.
Pleteršnik
zapráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) durch schlechtes Gebaren sich einer Sache verlustig machen, verthun; z. ves denar, svoje zdravje, čast; — verlegen: z. nekam ključe, da jih ni moči najti, Cig.; — z. telesni sad, die Leibesfrucht abtreiben, Cig., DZ.; — 2) = zabeliti, schmalzen, C.; — 3) = zadelati, verstopfen, C.
Pleteršnik
Prekmurski
zbòntati se -am se dov. upreti se, razdreti se: nasse ſzkoncsávanye ino ſze ne bode moglo nikak gori zbontati SIZ 1807, 6; zdrávje ſze nigdár ne zbonta KM 1783, 184; zvrácsi me, Goszpodne, ár szo sze zbontale kôszti moje TA 1848, 5
Besedje16
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
zdrȃvje, n. 1) die Gesundheit, das Wohlsein, das Wohlbefinden; Bog nam daj ljubo zdravje! trdno z.; ni trdnega zdravja, er ist schwächlich, kränklich; s svojim zdravjem je plačal, es hat ihn die Gesundheit gekostet, Cig.; zavoljo zdravja, aus Gesundheitsrücksichten, Cig.; na čije z. piti, auf jemandes Wohl trinken; na tvoje zdravje, auf dein Wohl! na zdravje! wohl bekomm es! Cig.; dobro zdravje! (als Begrüßung bei der Zusammenkunft), Mur., vzhŠt.; willkommen! Cig.; übhpt. Gruß des Kommenden, Vorübergehenden u. dgl., jvzhŠt.; z. prositi komu, jemanden grüßen, Trub.; — 2) vsega sveta z., der Odermennig (agrimonia eupatoria), Cig., C.; — jelensko z., der Haarstrang (peucedanum), C.; — kurje z., das Frühlingshungerblümchen (draba verna), Tuš. (R.); — kozje z., das Gauchheil (anagallis), Jan.
Prekmurski
zdrávje -a s zdravje: Vſza ona, kako tou dobro zdrávje TF 1715, 29; Zide vám zdrávje KŠ 1754, 23; Zdrávje BRM 1823, VIII; Zdrávje KAJ 1848, VIII; nemores ti ſzebi zdrávja ſzám obecsati BKM 1789, 448; je Kolman Kráo nej meo .. ino zdrávja KOJ 1848, 2; povrni nyemi prvo zdrávje KŠ 1754, 244; Vſzákomi zdrávje vu Goſzpodni naſem KŠ 1771, A2a; eſcse i tejla zdrávje KMK 1780, 84; Pokôre molitev za zdrávje TA 1848, 5; da vecséra vu dobrom zdrávji zadobimo KŠ 1754, 224; V-zdrávji biti KM 1790, 93(a)
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
zdravje samostalnik srednjega spola
Vorenc
zdravje s, F9, diatetica, ena ordunga pyti inu jeſti ẛa ẛdravje ohraniti; incolumitas, popolnom ṡdravje; salubritas, ṡdravje; salus, -tis, ṡdravje, ohranenîe, iṡvelizhanîe, oṡdravlenîe; salutaris, -re, ṡdravu, kar ṡdravje perneſſe, ali oṡdravi; salutifer, -ra, -rum, ena ṡdrava reizh, katera ṡdravje parneſſe; sanitas, ṡdravje; sospitas, popolnoma ṡdravje; valetudo, ṡdravje, ali boléṡan
Svetokriški
zdravje -a s zdravje: Se veliku shtima, inu lubi sdrauje im. ed. ǀ vaſha muzh, inu sdrauie im. ed. bo v'ſlabust, inu v' bolesan ſe preobernila ǀ Na raiſy je naſha popotinza … v'bolesnah naſhe sdravie im. ed. ǀ nej sdrauia rod. ed. bres bolesni, nej ſvetlobe bres ſenze ǀ timu lubimu sdravy daj. ed. shkodi ǀ de mu ſe nemore vezh pomagat k'sdravy daj. ed. ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu ſdrauiu daj. ed. obdarshalu ǀ sa sdrauje tož. ed. tuojh Priatelnu ſe taku opijesh de trij dnij obena ſpisha tebi nadishij ǀ neproſsim sa sdravje tož. ed. moje dushe, temuzh mojga teleſsa ǀ sdrauie tož. ed. tiga shivota mu poverne ǀ sa sdravie tož. ed. nijh shivota ſe puſte secat, resat, inu shgati ǀ s'kusi arznio te pokure je tu lubu ſdrauie tož. ed. ſvoie dushe udubil ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter … ſdrauje tož. ed. ǀ nemamo ſe ſanashat na nasho mladoſt, inu ſdravje tož. ed. ǀ aku hozhe tu lubu s'dravje tož. ed. te gnade Boshje doſezhi ǀ per sdrauiu mest. ed., inu zhasti vaſs ohrani ǀ vſe tvoje mislij ſo na tem ſvejtu bres terpleina, v'veſſely, v'troshtah, lushtah, per dobrem ſdravij mest. ed. shiveti ǀ kadar edn je per dobrem sdravij mest. ed. ǀ O norz! ter nesamerkash, de ſam ſebi nasdrauy +mest. ed., dushe, inu teleſſa shkodish ǀ s' veſſeljam, inu s' sdraujam or. ed. plazhat
Celotno geslo
Megiser
zdravje -a samostalnik srednjega spola
Besedje16
zdravje sam. s ♦ P: 30 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, *P 1563, TO 1564, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 63
Dostopnost