Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
zél -í [zeu̯] ž (ẹ̑) 
  1. 1. rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre: zel požene, vzkali; bujno razrasle, visoke zeli / strupena, zdravilna zel; ločevati užitne zeli od neužitnih
    ♦     bot. račja zel vodna kuga
  2. 2. redko zeleni, nadzemni del take rastline: zel pri čebuli, korenju; krompirjeva zel cima
SSKJ
zèl zlà zlò [zəu̯] prid., zléjši (ə̏ ȁ ȍ) knjiž.  
  1. 1. ki drugim želi in povzroča zlo, slabo: zel človek; ni vedel, da je kdo lahko tako zel / zla oblast / v različnih mitologijah in religijah dobri in zli duhovi / zla usoda / zlo dejanje
    // ki izraža, kaže tako željo: zel pogled; imeti zle namene
  2. 2. ki prinaša veliko trpljenje, velike težave: zli časi; zla novica / zle posledice; zla slutnja huda
    // redko hud, težek: zla bolezen; zla rana; zla zima
    ●     knjiž. zli jeziki opravljivci, obrekljivci; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; knjiž. z zlo besedo pri njem malo opraviš z neprijazno izraženo željo, zahtevo; knjiž. razšli so se brez zle misli prijazno, prijateljsko; knjiž. biti zle volje slabe volje; sam.: nič zlega ni nameraval; spopad med dobrim in zlim; prim. zali
SSKJ
ráčji1 -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na race: kupila je račji puh; račje jajce / račja farma / ob praznikih so jedli račjo pečenko; račje meso
♦ bot. račja zel vodna kuga; med. račja hoja racava hoja; mont. stresalke z račjim kljunom stresalke z lopatasto razširjenim žlebom
SSKJ
pájzelj -na in -zlja [zəl] m (á) nižje pog. zakoten, zanemarjen gostinski lokal: v tem pajzeljnu imajo dobro kapljico
// majhen, neprimeren prostor: za ta pajzelj preveč plačuješ
SSKJ
vôzeln -a -o [zəl] prid. (ȏ) nanašajoč se na vozel: vozelna debelina
♦ fiz. vozelna črta, ploskev črta, ploskev, v kateri v stoječem valovanju mirujejo deli nihajočega telesa; ptt vozelna centrala telefonska centrala v medkrajevnem avtomatskem omrežju, na katero je vezanih več končnih medkrajevnih central; vozliščna centrala
SSKJ
záli -a -o prid. (á) zastar. hudoben: tega zalega človeka so se vsi bali; prim. zel
SSKJ
zélen -lna -o [u̯n tudi ln] (ẹ̑) pridevnik od zel: zelno steblo
Število zadetkov: 7