- 1. knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke
- 1.1. nekdaj učbenik za začetno učenje branja in pisanja
- 2. priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja
- 3. abecedni seznam imen, pojmov
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik]
SSKJ²
ájda -e ž (ȃ)
kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenom
♦ bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenom
♦ bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
Jezikovna
Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?
Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.
- Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.
Če bralce razdelimo v tri kategorije - najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?
Jezikovna
Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?
Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.
- Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.
Če bralce razdelimo v tri kategorije – najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?
Botanika
SSKJ²
SSKJ²
Celotno geslo
Pohlin
]
Gemologija
SSKJ²
bárva -e ž (ȃ)
1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo
2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv
3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje
4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin
5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo
6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov
7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije
8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
♦ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo
2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv
3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje
4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin
5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo
6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov
7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije
8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
♦ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
Pravopis
bárva -e ž (ȃ) zelena ~; ~ glasu; publ. igrati za državne ~e |za državno reprezentanco|; poud. pokazati svojo pravo ~o |prepričanje, mišljenje|
Čebelarstvo
Celotno geslo
eSSKJ
belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni]
ETIMOLOGIJA: ↑beluš
- 1. ki je v zvezi z belušem 1.; SINONIMI: špargljev
- 2. ki je del beluša 1.1.; SINONIMI: belušev
- 2.1. ki je iz belušev 1.1. ali vsebuje beluše 1.1.; SINONIMI: belušev, špargljev
ETIMOLOGIJA: ↑beluš
Celotno geslo
Sprotni
Celotno geslo
Frazemi
Terminološka
Biciklični peptid
Pri pisanju članka s področja imunoonkologije sva s kolegom naletela na terminološki problem. Članek opisuje nov pristop v imunoonkologiji, ki temelji na sintetičnih kratkoverižnih peptidih, sestavljenih iz majhnega števila aminokislin (od 9 do 14), ki se v angleščini imenujejo bicycle peptides (verjetno zaradi oblike kemijske strukture; v slovenščini bicycle pomeni 'kolo'). Kratki sintetični peptidi naj bi sicer nadomestili velike molekule, monoklonska protitelesa. Zanima naju, kateri slovenski termin bi bil primernejši ustreznik za angleški termin bicycle peptide : dvociklični peptid ali biciklični peptid (oziroma z daljšim, opisnim izrazom: dvociklična verižna molekulska struktura ali biciklična verižna molekulska struktura ).
Pri pisanju članka s področja imunoonkologije sva s kolegom naletela na terminološki problem. Članek opisuje nov pristop v imunoonkologiji, ki temelji na sintetičnih kratkoverižnih peptidih, sestavljenih iz majhnega števila aminokislin (od 9 do 14), ki se v angleščini imenujejo bicycle peptides (verjetno zaradi oblike kemijske strukture; v slovenščini bicycle pomeni 'kolo'). Kratki sintetični peptidi naj bi sicer nadomestili velike molekule, monoklonska protitelesa. Zanima naju, kateri slovenski termin bi bil primernejši ustreznik za angleški termin bicycle peptide : dvociklični peptid ali biciklični peptid (oziroma z daljšim, opisnim izrazom: dvociklična verižna molekulska struktura ali biciklična verižna molekulska struktura ).
SSKJ²
biljárden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na biljard: sliši se trkanje biljardnih krogel; zelena biljardna miza; biljardna palica / biljardna soba
nanašajoč se na biljard: sliši se trkanje biljardnih krogel; zelena biljardna miza; biljardna palica / biljardna soba
Celotno geslo
eSSKJ
bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca] STALNE ZVEZE: listna bledica
ETIMOLOGIJA: ↑bled
ETIMOLOGIJA: ↑bled
SSKJ²
bledíca -e ž (í)
bleda barva (polti): bledica mu pokriva obraz; rahla bledica; sumljiva, smrtna bledica; bledica lic / pooseb., slabš. Nickova hči, kako ji je že ime, tej bledici? (J. Galsworthy – O. Župančič)
♦ agr. bolezenska bledo zelena barva rastlin; kloroza
bleda barva (polti): bledica mu pokriva obraz; rahla bledica; sumljiva, smrtna bledica; bledica lic / pooseb., slabš. Nickova hči, kako ji je že ime, tej bledici? (J. Galsworthy – O. Župančič)
♦ agr. bolezenska bledo zelena barva rastlin; kloroza
SSKJ²
bóčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na bok: nositi bočni nož; bočna lega telesa / bočna deska, ploskev; bočna stran ladje / bočno parkiranje, pristajanje
// prihajajoč s strani, z boka: bočni napad je uspel; bočni veter / poskrbeti za bočno kritje pehote
♦ kor. bočni korak plesni korak v levo ali v desno; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah; voj. bočni ogenj ogenj iz orožja, postavljenega bočno na smer obrambe ali napada
nanašajoč se na bok: nositi bočni nož; bočna lega telesa / bočna deska, ploskev; bočna stran ladje / bočno parkiranje, pristajanje
// prihajajoč s strani, z boka: bočni napad je uspel; bočni veter / poskrbeti za bočno kritje pehote
♦ kor. bočni korak plesni korak v levo ali v desno; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah; voj. bočni ogenj ogenj iz orožja, postavljenega bočno na smer obrambe ali napada
- bóčno prisl.:
v drugo vozilo je trčil bočno
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 19
- Naslednja »
Število zadetkov: 366
Dostopnost