Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vezljivostni G

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
prevájati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
kdo/kaj prevajati kaj iz/od—do česa / v kaj
Predavanje so prevajali v več jezikov.
Celotno geslo Vezljivostni G
prevzéti -vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa od/iz koga/česa / od kod / za koga/kaj
Prevzel je pismo za soseda.
2.
kdo/kaj začeti opravljati kaj
/Po materi/ je prevzela vse obveznosti in skrb za družino.
3.
čustvenostno kdo vzeti komu koga
/Nesramno z zvijačo/ mu je prevzel dekle.
4.
kaj začeti intenzivno vplivati na koga
Prijateljeva bolečina ga je /močno/ prevzela.
5.
v oslabljenem pomenu kaj intenzivno zaobjeti, zaobseči koga
Že pred leti ga je prevzelo veliko sovraštvo.
6.
iz igralništva kdo vzeti komu kaj
Soigralcu je prevzel vzetek.
7.
iz športa kdo/kaj dobiti kaj
(Od sotekmovalke) je prevzela štafetno palico.
Celotno geslo Vezljivostni G
prežáti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj čakati v določenem položaju
/Kot ta prava plenilka/ kar naprej preži.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj čakati, pogledovati na/za/v/čez koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim
Celotna policija preži za tihotapci.
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj napeto gledati, opazovati iz/izza/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod
Izza sosednjega vogala je prežal na potencialnega tatu.
4.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj groziti
(Vse okoli nas) /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.
5.
navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj že obstajati ali napovedovati se iz/izza/okoli/okrog/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Vse okoli nas /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.
Celotno geslo Vezljivostni G
pripádati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj je določen, namenjen komu
Nagrada pripada najboljšemu.
2.
kdo/kaj je dan v last komu/čemu
To zemljišče pripada njegovi družini.
3.
kdo/kaj je priključen komu/čemu
Ti ljudje pripadajo malemu narodu.
4.
kdo/kaj je podrejen komu/čemu
Tlačan je pripadal svojemu gospodarju.
4.1.
kdo/kaj je zelo vdan komu
Ni hotela pripadati nikomur.
Celotno geslo Vezljivostni G
privatizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj spremeniti, spreminjati koga/kaj
/Zaradi stiske s financami/ so privatizirali časopis.
Celotno geslo Vezljivostni G
privláčiti tudi privlačíti -im nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
kdo/kaj mikati koga/kaj
/Zelo/ ga privlačijo stari gradovi.
2.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
Njena lepota je privlačila fante.
3.
iz fizike kaj s privlačno silo delovati na kaj
Magnet privlači rudnino.
Celotno geslo Vezljivostni G
prizadévati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj vznemirjati koga
Te besede so jo /boleče/ prizadevale.
2.
kdo/kaj kvariti koga/kaj
Potresi /najbolj/ prizadevajo stare stavbe.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj povzročati komu/čemu kaj 'določena stanja/lastnosti'
Otroci mu prizadevajo skrbi in žalost.
Celotno geslo Vezljivostni G
prodájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati koga/kaj v last za denar
(Tujcem) /brez pravega povoda/ prodaja okoliške parcele.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj 'stanje'
/Brez pravega povoda/ (povsod) prodaja dolgčas in slabo voljo.
3.
čustvenostno kdo praviti, pripovedovati kaj težko sprejemljivega
(Povsod) je (ljudem) prodajal zelo sumljive novice.
Celotno geslo Vezljivostni G
prosíti za prósim za nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko/ prosi za sirote.
Celotno geslo Vezljivostni G
prosjáčiti za -im za nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko/ prosjači za sirote.
Celotno geslo Vezljivostni G
púščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Obleko pušča vsepovsod.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj držati koga/kaj
V določenih dneh so ga puščali /na/pri miru/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj / komu/čemu delati kaj / kje / kod z določenim namenom/ciljem
Testo je puščala vzhajati.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nezavedno delati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Svoj dežnik pušča kjer koli.
5.
kdo/kaj povzročati kaj
/Zavestno/ so puščali žrtve kar (na bojišču).
6.
kdo/kaj zaradi premikanja začeti imeti zadaj koga/kaj v/na/pri kom/čem / s/za/pred/med/pod/nad kom/čim / kje / kod
Najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem.
7.
kdo/kaj dajati stran koga/kaj k/h komu/čemu v/na/pri kom/čem / kje / kod
Možje /brezvestno/ puščajo žene doma.
8.
kdo/kaj nehavati intenzivno obravnavati kaj
Vedno več ljudi /z lahkoto/ pušča delo (v državnih podjetjih).
9.
kaj dajati možnost navadno nezaželenega prehoda za
Lonec pušča.
10.
kdo/kaj odvzemati kaj
Včasih so tudi (ljudem) puščali kri.
11.
kdo/kaj delati odprtino, prehod v kaj
Zdravnik (mu) je /s skalpelom/ puščal gnojne bule.
Celotno geslo Vezljivostni G
rásti rástem tudi rásem nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
1.
kaj postopno razvijati se
Človek raste približno dve desetletji.
2.
kdo/kaj preživljati čas zorenja, rasti
Rastla je /brez staršev/ (pri babici).
3.
kdo/kaj biti, nahajati se pri/na/v/ob kom/čem / med/za kom/čim / kje / kdaj
V tem obdobju /dobro/ rastejo žita.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, obsežnejši, dosegati višjo stopnjo, intenzivnost
Hrup okoli njega je /vse bolj/ rastel (v navadno razbijanje).
5.
čustvenostno kdo/kaj nastajati, začenjati obstajati, kazati se iz/od/izpod koga/česa / v/pri/na/po/ob kom/čem / med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Izpod njegovega pipca so rastle majhne lesene figurice.
6.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati samozavestnejši
/Od ponosa/ je kar rastel.
7.
iz jezikoslovja kaj postopno tonsko dvigati se
Intonacija vprašalne stavčne povedi /navadno/ raste.
Celotno geslo Vezljivostni G
razdáti -dám dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj po delih dati komu/čemu kaj
/Brez pomišljanja/ je vse razdal revežem (za osnovno preživetje).
Celotno geslo Vezljivostni G
razmnožíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se v večjem številu in navadno širše
(V teh okoliščinah) se bakterije /hitro/ razmnožijo.
Celotno geslo Vezljivostni G
razuméti -úmem dovršni in nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo zavestno sprejeti, ugotoviti kaj
/Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ razumejo.
2.
kdo predstavljati si kaj
Tega dela (pri danih okoliščinah) ne smemo razumeti /preozko/.
3.
kdo naklonjeno obravnavati koga/kaj
Njegovo delo (v danih okoliščinah) še /kako dobro/ razume.
4.
kdo akustično zaznati koga/kaj
(V levem kotu zadaj) ga nič ne razume.
5.
kdo biti sposoben dojeti, dojemati kaj
Nemško /precej dobro/ razume, govoriti pa ne zna.
Celotno geslo Vezljivostni G
rodíti se -ím se dovršni in nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
1.
kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen
Lani se je rodilo več dečkov kot deklic.
2.
kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Lani se je v Ljubljani rodilo več dečkov.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nastati
Na morju se je rodil nov otok.
Celotno geslo Vezljivostni G
sesáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z vlečenjem zraka vase spravljati koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Mladič je sesal iz stekleničke.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z vlečenjem zraka vase iz navade delati, obdelovati koga/kaj
Otrok enkrat sesa dudo, drugič palec.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z vlečenjem zraka vase iz navade delati, obdelovati koga/kaj
Nafto so sesali (z že zastarelimi črpalkami).
4.
čustvenostno kdo/kaj vpijati kaj
Korenine /intenzivno/ sesajo vlago.
Celotno geslo Vezljivostni G
slavíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Vsak narod slavi svoje junake.
2.
kdo/kaj s presojo vrednotiti kaj
Slavita desetletnico poroke.
Celotno geslo Vezljivostni G
smrdéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj oddajati, dajati neprijeten vonj
Zrak smrdi /od/zaradi izpušnih plinov/.
2.
čustvenostno, brezosebnooddajati, dajati vonj iz koga česa / v kom/čem / od kod
Iz kuhinje (jim) /prav čudno/ smrdi.
3.
čustvenostno kdo/kaj vzbujati odpor komu/čemu
Cigareta ji še vedno /zelo/ smrdi.
Celotno geslo Vezljivostni G
spremeníti se -ím se dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
v posplošenem pomenu kaj na novo narediti se komu/čemu v/za kaj
Glava se mu je spremenila v veliko bučo.
2.
kdo/kaj na novo narediti se do koga/česa / proti komu/čemu
Do staršev se je /zelo/ spremenil.
Število zadetkov: 245