Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vezljivostni G

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
spustíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premakniti se nižje
Jamar se je /previdno/ spustil v jamo.
2.
kdo/kaj znižati se
(Za ovinkom) se proga /strmo/ spusti.
3.
kaj znižati se glede na stopnjo
Dohodki so se /zelo/ spustili.
4.
kaj pojaviti se, nastopiti
(Na dolino) se je spustila megla.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenu kaj pojaviti se, nastopiti
/Nenadoma/ se je spustil mrak.
Celotno geslo Vezljivostni G
stísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo tesno obdati koga/kaj
Stroj ga je stisnil (za roko) /do krvi/.
2.
kdo spraviti koga/kaj tesno k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Stisnila je svoj obraz k njenemu.
3.
kdo spraviti koga/kaj čim bolj skupaj
Stole in nato še ljudi je /po premisleku/ stisnil /samo v tri vrste/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Kolo (mu) je /grdo/ stisnilo nogo.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
/Ročno/ je stisnil sok iz limon.
6.
v posplošenem pomenu kdo spraviti koga/kaj v manjši obseg, prostor
Papir je /z jezo/ stisnila /v kepo/.
7.
čustvenostno kdo spraviti koga/kaj okoli/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
V roko (mu) je stisnil nož.
8.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
Iz/Od njega so /s težavo/ stisnili priznanje in obljubo.
9.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri največjem delu/ ga je stisnila huda bolezen.
10.
čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
Krč ga je stisnil (v nogo).
Celotno geslo Vezljivostni G
stísniti jo -em jo dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
knjižno pogovorno kdo na hitro odditi iz/z/od koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
/Zelo na hitro in hinavsko/ jo je stisnil v gozd.
Celotno geslo Vezljivostni G
stókati -am,stilno stóčem nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno čustvenostno
1.
kdo/kaj dajati, oblikovati zategle glasove, nerazločno govoriti zlasti zaradi telesne bolečine
Kar naprej stoka /zaradi krivic ali od bolečin/.
2.
kdo tožiti kaj / o čem
/Brez pravih vzrokov/ stoka o svoji usodi.
Celotno geslo Vezljivostni G
stopnjeváti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj intenzivno podpirati, večati kaj
(Pri drugem zdravljenju) so (pri težjih bolnikih) dnevno količino zdravil /počasi/ stopnjevali.
2.
iz jezikoslovja kdo/kaj pregibati kaj
Pridevnike so stopnjevali /opisno in z obrazili/.
Celotno geslo Vezljivostni G
stopnjeváti se -újem se nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
kdo/kaj intenzivno stopnjevati se, večati se
(Po drugi vojni) se je stopnjevala t. i. množična umetnost.
Celotno geslo Vezljivostni G
súkati -am in súčem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj navijati, krožno obdelovati koga/kaj okoli koga/česa / na koga/kaj / kod / kam
(S posebno navijalko) si je sukala nit na tulec.
2.
kdo/kaj premikati koga/kaj okoli osi
Mokro brisačo je /močno/ sukal v obe strani.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj spretno uporabljati kaj
Ta pa zna spretno sukati kuhalnico.
Celotno geslo Vezljivostni G
súkati se -am se in súčem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v zavojih premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu se (mu) je sukala dolga svečka.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nahajati se, zadrževati se okoli/okrog/od—do koga/česa / na/v/pri/po/ob kom/čem / med kom/čim / kje / kod
Rad se suka okoli deklet / med dekleti.
3.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se suka mimo kraja.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, nastopati v stanju nepravilnih oblik, položaja in omejene količine
Listje se /bolno/ suka.
Celotno geslo Vezljivostni G
šíriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno količinsko in obsegovno večati kaj
(Po drugi vojni) so /načrtno/ širili bazično industrijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno prenašati koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Razvita civlizacija je širila svoj vpliv tudi na druge celine.
Celotno geslo Vezljivostni G
šuméti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati neizrazite, nezveneče glasove
Papir na podstrešju /čudno/ šumi.
1.1.
dajati neizrazite, nezveneče glasove
(V moji glavi) šumi /kot v panju/.
2.
kaj šumeč premikati se v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka /zelo hrupno/ šumi čez jez.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj povzročati šumenju podobne glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Na celi poti so (ji) šumeli gozdovi.
Celotno geslo Vezljivostni G
talíti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
kdo/kaj delati kaj tekoče
To rudo so /navadno/ talili (pri zelo visokih temperaturah).
Celotno geslo Vezljivostni G
talíti se -ím se nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
kdo/kaj spreminjati se v tekoče stanje
/Zaradi hude odjuge/ se sneg (na prisojnih legah) tali.
Celotno geslo Vezljivostni G
têči têčem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Tekel je po prehodu za pešce.
2.
v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.
3.
kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Pogajanja so tekla ves mesec.
3.1.

Tekel je boj za človeško življenje.
4.
kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.
5.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica teče mimo kraja.
6.
knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.
7.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.
8.
kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vsak dan teče na pokopališče.
9.1.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.
10.
iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.
Celotno geslo Vezljivostni G
têpsti têpem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito zadevati koga/kaj
Otroka /neusmiljeno/ tepe /po glavi/.
1.1.
kaj š kod no prizadevati koga/kaj
Tepejo jih slabe letine.
Celotno geslo Vezljivostni G
têpsti se têpem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
navadno oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati si udarce
Na dvorišču so se tepli /med seboj/ in (s fanti iz soseske).
2.
kdo biti, bojevati se s kom
Tepli so se z veliko močnejšo vojsko.
3.
čustvenostno kaj biti v velikem neskladju s čim
Izbrane barve se /pri kombiniranju zelo/ tepejo med seboj.
Celotno geslo Vezljivostni G
tíkati se tíčem se tudi tíkam se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj imeti stike glede koga/česa
Odločijo naj tisti, ki se jih vsebina /najbolj/ tiče.
Celotno geslo Vezljivostni G
tožíti in tóžiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej tožili in se jezili.
2.
kdo/kaj z obsojajo čim govorjenjem označevati koga/kaj
/Brez uspeha/ ga je kar nekaj let tožila (za očetovstvo).
3.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati komu/čemu kaj / o čem
/Stalno, kot največji revež/ jim toži, koliko dolgov da ima.
Celotno geslo Vezljivostni G
trudíti se in trúditi se -im se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj prizadevati si kaj
/Vidno/ si je prizadeval biti duhovit.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj z naporom prizadevati si okoli koga/česa / za koga/kaj / kom/čim
/Vidno/ se trudi okoli nje, ona pa nič.
Celotno geslo Vezljivostni G
ubíti ubíjem dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj smrtno zadeti koga/kaj
Napadalec je potnika /nasilno/ ubil (z nožem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj počiti, poš kod ovati kaj
/Po nesreči/ je ubil šipo.
2.1.

Jajce si je ubila /v juho/ ali ga spekla.
3.
čustvenostno kdo/kaj narediti koga/kaj telesno in duševno nemočn-o/-ega
Preganjanje ga je /čisto/ ubilo.
4.
čustvenostno kdo narediti kaj bolj znosno
Dolgo čakanje si je ubil /z branjem/.
5.
čustvenostno kdo/kaj odvzeti kaj
Izrečene besede so ubile živahno razpravo.
Celotno geslo Vezljivostni G
učinkováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
kdo/kaj s svojimi lastnostmi delovati proti komu/čemu / na koga/kaj
Na snov učinkujemo /z močnim segrevanjem/.
2.
kdo/kaj s svojimi lastnostmi vplivati, vzbujati vtis
Učinkuje /zelo bolno/.
Število zadetkov: 245