Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
žôlna2 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na]
    slabšalno kdor veliko, pogosto pije, zlasti alkoholne pijače
FRAZEOLOGIJA: piti kot žolna
ETIMOLOGIJA: iz žolnir ‛vojak’ (po analogiji z razmerjem kurba : kurbir), prevzeto iz srvnem. solner < soldner, ‛najemniški vojak, plačanec’, glej ↑sold - več ...
SSKJ²
žôlna -e [žou̯na] ž (ó)
1. ptica z močnim dletastim kljunom in nogami, prilagojenimi za plezanje po deblu: žolna tolče, trka s kljunom; pije kot žolna zelo dosti, pogosto
♦ zool. črna žolna večja črna ptica z rdečo liso na glavi, Dryocopus martius; siva žolna pivka; zelena žolna zelena ptica s široko črno progo pod kljunom, Picus viridis
2. naprava, ki z oddajanjem ali s sprejemanjem radijskih signalov omogoča določanje položaja zasutega, ki jo nosi, v snežnem plazu: žolna je za tiste, ki se pozimi gibljejo v gorah, življenjsko pomembna / lavinska, plazovna žolna
3. ekspr. kdor dosti, pogosto pije: on je prava žolna / kot psovka ti žolna pijana
Celotno geslo Frazemi
žólna Frazemi s sestavino žólna:
napíti se kot žólna, píti kot žólna
SSKJ²
žoržét -a m (ẹ̑)
krep, ki ima v osnovi in votku zelo sukano prejo, tekst. krepžoržet: obleka in črnega žoržeta / svileni, volneni žoržet
Celotno geslo Frazemi
žŕd Frazemi s sestavino žŕd:
dólg kot žŕd, súh kot žŕd, visòk kot žŕd
Celotno geslo Frazemi
žrêlo Frazemi s sestavino žrêlo:
lêvje žrêlo, pásti v lêvje žrêlo, podáti se v vólčje žrêlo, posláti kóga v vólčje žrêlo, ríniti v lêvje žrêlo, spúščati se v vólčje žrêlo, úpati si v lêvje žrêlo, v lêvjem žrêlu, vólčje žrêlo, znájti se v lêvjem žrêlu
Celotno geslo eSSKJ
žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti]
    1. povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja
    2. ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti
    3. ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih
      3.1. ekspresivno jesti sploh
    4. ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi
ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...
SSKJ²
žulíti in žúliti -im nedov. (ī ú)
1. delati, povzročati žulj, žulje: novi čevlji ga žulijo; kamenček na peti me žuli; zelo žuliti
// s tiščanjem, pritiskanjem povzročati komu poškodbo, poškodbe: ovratnik ga žuli; konja sedlo žuli
2. ekspr. držati kaj, preprijemajoč, predevajoč iz roke v roko: moški so žulili svoje klobuke v rokah; med rokami je žulila prazno skodelico
3. ekspr. imeti dolgo v ustih in grizljati: med zobmi žuli travno bilko; kar naprej žuli svojo cigaro, pipo / otrok je žulil prst sesal
4. ekspr. počasi jesti ali piti: žulil je skorjo kruha; ves večer je žulil pivo / žuli svoj kozarček
5. ekspr. povzročati komu duševno neugodje, trpljenje: negotovost me najbolj žuli / z oslabljenim pomenom skrbi me žulijo zelo sem v skrbeh
6. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: žulijo jih davki, izdatki; ljudje pač govorijo o tem, kar jih najbolj žuli
● ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; pog. žuli se za izpit uči se, študira
    žulèč -éča -e:
    žuleči čevlji
SSKJ²
žúlj -a m (ū)
mehur, ki nastane na koži zaradi pritiskanja, drgnjenja, zlasti na rokah, nogah: na dlaneh so se mu naredili žulji; žulj je počil, se predrl; dobiti, imeti žulje; krvav, mehek, voden žulj; žulj na peti
// kožna zadebelina na dlaneh, ki nastane na utrjeni koži zlasti pri fizičnem delu: od žuljev raskave roke / pri grabljenju, veslanju dobiti trde žulje
● ekspr. od samega sedenja bo dobil žulje na zadnjici zelo je len; ekspr. živeti od tujih žuljev od tujega dela; ekspr. svoj kruh si služi s krvavimi žulji s trdim delom
♦ bot. španski žulj bodeča rastlina z razraslim steblom in zlato rumenimi cveti v koških, Scolymus hispanicus
Celotno geslo Frazemi
žúlj Frazemi s sestavino žúlj:
dobíti žúlje na zádnjici, dobívati žúlje na ríti, pásti se ob žúljih kóga, redíti se od žúljev kóga, s krvávimi žúlji, stopíti kómu na žúlj, užívati žúlje kóga, živéti od tújih žúljev
Celotno geslo Kostelski
žužek ► žužek -a m
SSKJ²
žužkojéd1 -a m (ẹ̑ ẹ̄)
1. žužkojeda žival: med ptiči so žužkojedi zelo koristni
2. nav. mn., zool. manjši sesalci z ostrimi zobmi, ki se hranijo predvsem z žuželkami, Insectivora: ježi, krti, rovke in drugi žužkojedi
Pleteršnik
žȗžnja, f. 1) der undeutlich Plappernde, Svet. (Rok.); — der Schwätzer, Z., Vod. (Izb. sp.); — 2) ein saumseliger, langsamer Mensch, der Zauderer, Cig.; človek, pri delu zelo počasen, Lašče-Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); — 3) = usnen izpodveznik pri črevljih, der Schuhriemen, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.); — 4) die Pieplerche, der Baumpieper (alauda trivialis, anthus arboreus), Cig., Frey. (F.).
Pleteršnik
žužnjáč, m. = pri delu zelo počasen človek, Lašče-Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
SSKJ²
žvečílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na žvečenje: žvečilni gibi čeljusti / žvečilni gumi oslajena raztegljiva snov za žvečenje; nikotinski žvečilni gumi z zelo majhno vsebnostjo nikotina kot nadomestek za cigarete pri odvajanju od kajenja; žvečilni tobak tobak za žvečenje
♦ anat. žvečilne mišice mišice, ki premikajo spodnjo čeljust
SSKJ²
žvečílka -e ž (ȋ) pog.
oslajena raztegljiva snov za žvečenje; žvečilni gumi: letno proizvedejo okoli 5000 ton žvečilk različnih oblik, barv in okusov; odstranjevanje ostankov žvečilk; škatlica, zavojček žvečilk / nikotinska žvečilka žvečilka z zelo majhno vsebnostjo nikotina kot nadomestek za cigarete pri odvajanju od kajenja
Celotno geslo Pohlin
žvekljati [žvekljáti žvekljȃm] nedovršni glagol

žvečiti

PRIMERJAJ: žvekati

SSKJ²
žvérca -e ž (ẹ̑)
1. ekspr. zelo živahen, nemiren človek, zlasti otrok: ta žverca je le težko pri miru; bil je majhen in suh, prava žverca / kot psovka kdo te bo poslušal, žverca sitna
2. nar. gorenjsko gošča, ostanki v pipi: postrgati žverco iz pipe / tobakova žverca
SSKJ²
žvížgavec -vca m (í)
1. kdor žvižga: zbudil me je preglasen žvižgavec
// ekspr. ptič, ki žvižga: psi lajajo nad žvižgavci; zunaj so se oglašali kosi žvižgavci
2. nar. zelo kislo, slabo vino: sedeli so pri steklenici rdečega žvižgavca
Celotno geslo eSSKJ
žvrgoléti žvrgolím nedovršni glagol [žvərgoléti]
    1. oglašati se z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno govoriti, peti s temu podobnimi glasovi
    2. ekspresivno vztrajno govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
    3. ekspresivno biti zelo vesel, zadovoljen
ETIMOLOGIJA: sorodno s hrv., srb. žvrgòljiti, polj. świergolić iz pslov. *svьrgolěti - več ...
Število zadetkov: 11543